nedelja, 16. december 2007

Bliža se

Glede na to, da smo stanovanje okrasili že pred 14 dnevi (no malo kasneje), je bil danes skrajni čas, da poskrbimo še za kako drugo plat praznikov. Tako sem se po dolgih letih spet lotila kreativnega ustvarjanja voščilnic. Na pomoč sta mi priskočila še Petra z delom in idejami ter Tomaž z usmerjanjem in kritiziranjem. =) Hitro in skoraj brez težav smo naredili nekaj primerkov. Kako nam je uspelo presodite sami.


četrtek, 13. december 2007

Pa smo jim pokazali..















Vsem tistim, ki so trdili, da odbojka ni šport, ki bi ga hodile gledati množice, smo včeraj zaprli usta, ko smo do konca napolnili Tivoli. Vzdušje je bilo skoraj boljše kot na kakšnih rokometnih tekmah. Ni kaj za reči...






Dokaz so nabito polne dvorane Tivolija... Morali bi slišati naše navijanje..=)


Fantje so na trenutke zaigrali res odlično, na trenutke pa malo preveč popustili. To jih je pripeljalo do tega, da so morali odigrati še 5 set. V končnici pa so zbrali moči in zmagaliiiiii...=) Gledalci pa smo bili seveda navdušeni, kaj pa drugega=)


Če si pogledal okrog po dvorani, je povsod kar mrglelo znanih obrazov. Takih, ki jih skoraj vsak vikend gledam na igrišču, kamor štejem tako nas sodnike kot seveda tudi igralce, pa takih , ki bi morali biti na igrišču namesto na tribuni, kot je na primer simpatični kapetan moštva ACH Volley Matija Pleško, ki je tokrat zaradi poškodbe prevzel mesto fotoreporterja ter nenazadnje tudi takih, ki jih nismo videli že dolgo, dolgo časa, pa se potem takole prikradejo na tekmo. Skratka bilo je tako kot v starih časih na rokometnih tekmah, dosti za videti, tako na igrišču kot ob njem... =) Sama tekma je pa tako ali tako vedno dobra, če zmaga tisti za katerega navijaš.=)

Se vidimo januarja na naslednji tekmi...

sreda, 12. december 2007

Vse o nenavadnih številkah

Ne odgovarjam za tale post v celoti, saj če bo kaj čudnega napisanega je to posledica miljona raznih tablet in praškov s katerimi se v zadnjih dnevih filam z namenom, da bi se čimprej znebila prehlada. To mi sicer ne uspeva najbolje, a vseeno. No pa dajmo. Za tole pisanje danes je kriva ena ugotovitev, do katere sm prišla včeraj zvečer in me od takrat prijetno živcira. Kva mam jaz za vraga z ljudmi k so 75 letniki... resno?? Zadnje čase srečujem samo še njih in vsi so zelo, zelo... ne najdem izraza, tako me živcirajo=) Fantje očarljivi, ženske za umret hude pa tako. Dobro se spomnim osebe, ki je nobeden od vas ne pozna, z katero se je vse skupaj začelo. Če dobro pomislim je od tega že zelo dolgo in pustimo to, saj je to res že preteklost... To kar se dogaja zdaj pa je preveliko naklučje..tako da.. povejte mi... kakšno zaroto pripravljate proti meni vi 75 letniki, ker me že pošteno skrbi, da se v tako velikem številu množite okoli mene... Ahh... grem na čaj =)

petek, 7. december 2007

Rečem loh samo WAW....

No pa je še en naporen teden za nami, znebili smo se določenih obveznosti na faksu, a kaj ko prihajajo druge. Danes sem se neuspešno udeležila kolokvija, upam da bo na torkovem poizkusu kaj bolje. Skratka kaj je novega. Oddali smo Maco in potočila sem nekaj solzic, nisem si mislila, da sem se tako navezala nanjo v teh tednih. =( Upam, da bodo novi lastniki lepo delali z njo.

U sredo sem bila v novo odprtem delu Mercator centra in lahko rečem samo waw... Dobro jim je uspelo.. že sam hipermarket je dobro izpadel, ampak tole zdej je pa za 10ko.=)

To je blo na hitro vse. Aja še to obljubim, da bom ta vikend bolj pridna kot prejšnji.. Oblubm!=)=)

nedelja, 2. december 2007

Zato je osmi dan ustvaru rock.....

..se je včeraj skupaj z legendo Perotom drl nabito poln Tivoli... Bilo je tako kot sem si predstavljala, polno nostalgije, dobre muzke in ostalega. Fajn je bilo to, da so bili v dvorani pretežno starejši ljudje, tako da dejansko smo množica Perota pri večini skladb kar preglasili=) Pero se ni slekel (na srečo, ker sem tokrat stala na taki lokaciji da bi vse videla=)), je pa bil energičen in vulgaren kot vedno... "mi fukamo brez" je rekel v zvezi z promocijskimi kondomi, ki so nam jih dali pri vhodu... Ah ja, eni ljudje se pač ne bodo nikoli spremenili in prav je tako...=)







Nabito poln Tivoli..očitno so jih ljudje res pogrešali...











Tak pogled smo imeli na oder..tokrat brez pritoževanja...


Skratka Pankrti so se vrnili in bilo je kot nekoč, kar je dejal starejši gospod, ki je stal za mano..No pa se mi je uresničila ena izmed otroških želja, druga bo malo težja, saj bi za njeno izpolnitev morali oživeti Mercurya, kar pa vrjetno ne bo tako lahko. Bilo je fajn. Nejcu hvala za družbo in preskrbo z vodo + kartami..=) Pa še kdaj nasvidenje...

Črt je toook kul=)

Pa da ne bo kake napake tukaj ni mišljen moj brat, ampak naš asistent na faksu... V petek je bil popolen večer, no u bistvu je bila kar noč, ampak pustimo podrobnosti..=) Odločili smo se da bomo šli na pivo, pa smo šli pol še na kako več..=)














Tle se je vse začelo....














In nadaljevalo....


in končalo z prikrivanjem identitete...=)


Skratka, da povzamem v nekaj stavkih. Začele smo tri punce in dobile zastonj pijačo od kelnarja, ki je bil res, res prijazen z nami..predvsem nam je bral misli.. =) In potem je prišel Črt in po kaki uri sem predlagala, da njemu in prijateljem plačamo pijačo.. Zahvalil se nam je z besedami, da naj ga nehamo podkupovat, ker se kolokvij bliža, da nobenemu ne bo dal nobene pike gratis... hehe =) No in potem kako uro po tem se natakar prikaže pred nami z polnim pladnjem borovničk..."Evo tole vam pošilja vaš asistent!" in pol smo mu nazdravl... (mislm, da mi bo malo bed na vajah u pondelk=))... Skratka Črt je kul.=)
Potem smo jo mahnili naprej u skalco, kot vedno. In tam smo ob lepi družbi nadljevali. Potem pa je prišla še Petra, ki je preklicala pol Ljubljane (še enkrat se opravičujem, tokrat javno!), da me je našla..ja žal se je moj gsm odloču, da bo ostal brez baterije..kaj čmo..tko pač je..=)

Hvala za družbo vsem.. Pika in Mushu vidve ste kul!! Nejc hvala za spremstvo.. Petra & Igor hvala ker sta me počakala! =) Mormo ponovit kmalu..=)

sreda, 28. november 2007

Še sm tukej...

Ja, ja še sem živa, samo ne znam tako dobro gospodarit z časom, da bi ga v teh dnevih imela zadosti..=) Pač ne znam.. Tale fax letos je kar malo preveč, predvsem preveč naenkrat..ampak sej bomo že preživeli..Mogoče bo v soboto bolje=) Bomo videli...

nedelja, 18. november 2007

Sneg je, glej zunaj sneg je, morda se spomniš...

Ljubim sneg.. sneg je nekaj najlepšega na tem svetu.. Danes, ko sem ga po dolgem času spet začutila in ugledala sem neizmerno srečna.. Takoj zjutraj sem opravila obvezen ritual.. Obraz sem obrnila k nebu, zamižala in pustila, da me snežinke nežno božajo po obrazu ter pri tem izginjajo... Upam, da nas letos čaka še veliko takih dni...=)

Tako je bil videti prelep prizor iz mojega okna...

sreda, 14. november 2007

A bi jo kdo imel???

No zdaj pa končno še k preostanku nedelje tako kot sem obljubila...Bom zelo kratka, ker je že malo pozno, zjutraj pa bo potrebno vstati. Skratka... V nedeljo popoldne smo v stanovanje dobili majhno muco. Tomaževi starši so jo našli na vrtu, kamor so jo eni kretenski ljudje, ki ne znajo drugače poskrbet za ubogo živalco, odvrgli.. Tako, da zadaj začasno prebiva pri nama, v ponedeljek sva jo peljala k veterinarju, ki jo je pregledal in ocenil da je zdrava punčka stara okoli 5-6 tednov.. Midva je ne moreva obdržati iz več razlogov, zato iščeva nekoga, ki bi ji nudil topel dom. Je zelo prijazna (trenutno, ko tole pišem, spi na mojih kolenih in malo težko diha, ker je prehlajena..=)) in na splošno vesela vsakega trenutka, ki ji ga posvetiva.. Tako, da če bi jo kdo imel veste kje me najdete.. pa čimprej preden se navežem tako močno nanjo, da je ne bom hotela dati stran.. Tukaj je še nekaj slikic, da boste videli kako izgleda ta mala črna kepica.

No takole pančka v tem trenutku...

S to vrvico se rada igra...

Zelo rada...=)


ponedeljek, 12. november 2007

Vse to smo delali ta vikend

Minil je pester vikend, oziroma bolje rečeno pestra nedelja saj se je večina stvari dogajala od poznega sobotnega večera naprej.. Vse skupaj se je začelo pri nas doma, kjer smo proslavljali..hmm..kaj že? nič posebnega..

Nagradno vprašanje: Kaj smo pili? Nagrajenec prejme preostanek skrivnostne pijače. (Pa še en namig, ni vse tako kot izgleda=))

Tomaž je bil umetniško navdihnjen.. Zakaj točno je uničeval moje svečke sva se tako jaz kot Petra spraševali ves čas.. a nisva našli odgovora..


Vmes mankajo slike kako smo spali, tega ni nihče posnel.. Potem pa smo se eni prebudili v krasno jutro, ostali pa v prelepo dopoldne. S Petro sva se nato odpravile proti mestu z namenom, da se malo sprehodiva ter sproti še opraviva svojo državljansko dolžnost...

Tivoli je bil očarljiv tako kot vedno..


Jaz sem malo pretiravala z slikanjem, tako da sva izgledali kot kaki nemški turistki...

Seveda sva se morali obvezno slikati tudi sami...



Ko sva opravile vse in sem tudi jaz oddala svoj glas v centru sva jo mahnile še na pijačko ter si sproti ogledovale vse zanimivosti, ki jih ljudje privlečejo na bolšjaka..

Vse od koles...

letal...


..do prastarih revij.

Lej Petra tok stara slika pa sva kr midve sva na njej... =) Zgolj še en avtoportret..

Ljubljana pa je že okrašena, ne boste verjeli šele 11-tega smo bili včeraj...Meni se zdi to prezgodaj.. ampak kaj hočemo, tako pač je..

S tem sva zaključili svoj obisk centra, ker pa sva bili utrujeni od pešpoti v mesto sva se nazaj udobno odpeljale z mestnim avtobusom.

Kaj se je dogajalo popoldne pa vam opišem v nekem drugem prispevku, ker je to zgodba zase...

petek, 9. november 2007

Imam dva nova...

... kamenčka v svoji zbirki namreč.=) Prinešena sta iz Indije, zelo lepa, nenavadna,... zato sta si priborila top lokacijo na omari.. Domen še enkrat hvala!!=)

četrtek, 8. november 2007

Pa še kar ga ni konec...

Končno sem se dokopala do računalnika na tak način, da ga lahko uporabim za kaj bolj prijaznega kot za delanje ene-izmed-tisoč-stvari za fax.. Prav glava me boli od vsega kar je bilo potrebno ta teden narediti. Ne morem reči, da ni bilo nič dobrega, ampak bolj ali manj je bilo vse skupaj napornooo.=) Čeprav je pa treba priznat, da je bil ta teden zame tudi teden novih pridobitev (morm se malo pohvalit)... Končno so nas priklopili na T2, kar posledično pomeni tudi to, da so mi razsuli polovico stanovanja! Pač so umetniki ni kaj za reči.. namesto, da bi zvrtali luknjo so mi prevrtali še polovico stropa.. Ah, ah..kaj čmo.. bomo že zakrpali.. Druga pridobitev pa je nov mobitel, ki sem si ga po dolgih treh letih privoščila.. Jejjjj!! Tok je lep.. Včeraj, ko sem raziskovala njegove funkcije sem se zdela sama sebi malo zaostala, saj mi ni takoj uspelo najti melodij, ampak danes sva že kot eno..=) To je bil lepši del tedna, tisti bolj neprijeten se je dotikal dejavnosti glede faksa, analize, domače naloge, predstavitve, komentarji in še in še...Ne vem kako jim uspe vedno vse stlačit v isti teden!? Aja pa da ne pozabimo še kolokvija v torek, za katerega bolje da ne napišem nič, ker ni šlo ravno dobro.. Tako približno je bilo živeti ta teden v moji koži.. A saj ga še ni konec.. še jutri me čaka.. =)

sreda, 31. oktober 2007

Spretne ročice naše Tine so naredile...

Včeraj zvečer smo imeli zelo zabaven večer.. Tina je prodajala svoje znanje v opera baru in tega seveda nismo hoteli zamuditi..nekateri tudi poizkusiti.. (jaz pač ne morem samo gledat, ampak moram vedno tudi poizkusit=)).. Kako je opravila svoje delo presodite sami, jaz sem bila zelo zadovolna=) Hvala Tinchula!=) pa še kdaj seveda...

Tukaj sva... Tina kot profi in jaz kot prva žrtev=)

Tako je izgledalo ličenje..

Dejansko sem bila popraskana...Tina ima pač močne nohte=)

Ne morem vam povedat, kako zelo me je pekla ta rana..če enkrat dobim tistega, ki me je porinu po stopnicah se mu slabo piše!!! hehe (drugače je to končen izdelek)

Tukaj je bila seveda tudi naša lepa fotoreporterka... (hvala za lepe slikce!)

Potem smo prepričali še Uroša...

Dejanska poškodb na njegovi bradi je nastala, ko ga je X (ime prikrito, saj je bila proti osebi podana kazenska ovadba=)) takole udarila....

Takole sva izgledala oba pretepena v šopku... pa še kdaj ane...


Med potjo domov sem bila deležna zanimivih pogledov mimoidočih, ki jim ni bilo nič jasno...meni pa je šlo samo na smeh...za konec sem prestrašila še strica na hodniku v hiši in večer je bil popolen..=)

ponedeljek, 29. oktober 2007

Pejmo,pejmo, pejmo....


Kdo gre še z nami? Ful je lepo in zabavno, poceni alkohol, skoraj zastonj spanje in ful dobr zajtrk...Gremo ajde, ajde, ajde,.....=) Komaj čakam!=)

petek, 26. oktober 2007

Just the two of us....baby just the two of us...

Oh ja..Kaj mene vse še čaka na tem faksu?? Resno? Danes sem spet doživela eno tako stvar, za katero se mi je zdelo, da je ne bom nikoli. Kar malo prepogosto se mi zadnje čase dogaja, da se nekje znajdem sama. No danes sicer nisem bila sama, bila sva dva. Jaz in asistent. A bila sem edina študentka. In tako so potem izgledale celotne vaje. Moram priznat, da mi je bilo na začetku zelo smešno, ampak se mi pa v končni fazi zdi, da sem ogromno odnesla, ker sva vaje spelala skozi debato. Bilo je zabavno zgodnje jutro...=)

sreda, 24. oktober 2007

12 UR

Toliko je trajalo, da sem včeraj potem, ko sem v ranem jutru zapustila stanovanje, prišla domov... V to je vštetih pet ur v službi, nekaj ur na faksu, okoli dve uri na troli, še nekaj ur na tekmi in potem sem končno spet videla stanovanje in kavč pred tv-jem. To pa je bilo tudi zadnje česar se kristalno spominim... Vse ostalo sem naredila v polsnu... =)
Težko je to življenje, ampak saj se ga je treba navaditi, to nas tako ali tako čaka ane. Dan je bil sicer naporen a je treba priznati, da se tudi na take dneve pojavijo ljudje, ki te presenetijo in naredijo dan nepozaben ali pa vsaj veliko, veliko lepši. Hvala vam.=)

petek, 19. oktober 2007

VSENAJBOLJŠE TAJDA!!!

Happy Birthday to you, happy birthday to you, happy birthday dear Tajda, happy birthday to you!!!

(To si si mogla predstavlat zdaj tako da sem ti na ves glas zapela, ker potem ti ne bom, ker nimam posluha in noben noče da ti vsi gostje pobegnejo domov ane..=) )

Evo pa še ena rožica zate, sicer moja najljubša, ampak vseeno..naj ti bo danes!!=)


sreda, 17. oktober 2007

Še bi...

Samo nekaj lahko rečem...še bi...še bi sanjala danes....

torek, 16. oktober 2007

Makeover, a night out, this job, that job.....

Uhhh kak naporen vikend je za mano=) Začelo se je z frizerjem v petek, kjer sem dobila krajše lase in malo oblike, nadaljevalo z nekaj osvežilnimi pijačami in že sva bile s Petro na poti ven. Moram poudariti, da sem se na trenutke počutila kot kaka stara mama, saj je bila povprečna starost mulcev okoli naju tam okrog sedemnajst let...Kaj čmo staramo se=) Imele sva se lepo, naplesala sem se po dolgem času..skratka lepa noč je bila. Jutro je bilo po štirih urah spanja sicer prezgodnje a kljub temu je bilo počutje zadovoljivo=) Potem pa sem v soboto in nedeljo odšla na cel kup tekem. V nedeljo se je ena končala tako, da je trener podal pritožbo na sojenje..in to zarad njegovih napak..vedno se mi je zdel kreten, ampak zdej pa vidm da to dejansko je. Kr neki..se sploh ne sekiram.=) In po vsem tem sem morala še pospravit stanovanje, ki je bilo v razsulu...učeraj pa spet faks pa služba..Samo divjanje skratka=)

Komaj čakam petek k naša Tajda praznuje rojsten dan!!! Pa bomo imeli še en naporen vikend.. ampak se ga veselim...

četrtek, 11. oktober 2007

Šport je kul=)

Glede na koledar je bil že skrjani čas, da začnem še z zadnjo službo, ki mi krade čas predvem ob vikendih, včasih pa tudi kak večer med tednom. Nova odbojkarska sezona se je začela in mi smo spet tam, da delimo pravico in da je mir na igrišču=) Včeraj sem bila po dolgem času celo toliko zbrana, da je šlo vse brez napak. Drugače pa so igrali fantje, Olimpija in z njo Ljubljana ima po dolgem času spet ekipo v prvi ligi, kar je verjetno vsem všeč, meni pa tudi, ker to posledično pomeni večjo plačo=) Ampak če pustimo denar ob strani lepo se je bilo vrniti na parket in zopet gledati od blizu ter potihem navijati za domače. Šport je ena taka luštna stvar.. =)

ponedeljek, 8. oktober 2007

5min za spomine

V petek se mi je zgodlilo nekaj nepričakovanega. Na odbojkarski zvezi smo imeli sestanek. Ko sem hodila po stopnicah proti prostorom se je od nekje zaslišala glasba.. takrat sem se spomnila da ima Siddharta tisti večer koncert v Tivoliju...Ugotovila sem, da je hodnik nad vip trbuno odprt in si dovolila vstopiti.. Potem sem se naslonila na ograjo in prisluhnila tonskemu uglaševanju.. Sledil je eden mojih najljubših komadov. Skupaj s Tomijem sem pela.. od začetka..." Sem pa edini ki nosi najino kri, jaz sem edini ki tvoj jok umiri, jaz sem edini ki ne obstaja, ne obstaja brez tvojega sveta....." prek: " Vem da nisem prvi ki ne spi, zaradi udarcev in skrbi in ne bom ta zadnji ki se enkrat ne zbudi" pa do konca..." danes zaspim ker jutri s tabo se zbudim"... in ne vem kaj je bilo krivo.. mogoče to, da sem bila poleg skupine in tonskih mostrov sama v dvorani, torej dejansko so peli samo meni=), ali je bilo morda kaj drugega...Med komadom sem se začela spominjati vsega kar se je dogajalo v povezavi s tem komadom kakih pet let nazaj...Niso to ravno neki lepi spomini, ki bi se jih spominjala z nasmehom na ustih, ravno obratno je, a kljub vsemu sem odplavala nekam z njimi..Če se ne motim ima oseba z eno izmed glavnih vlog v tej zgodbi ravno danes rojsten dan..vem da si tega ne zaslužiš, ampak kjer koli že si vsenajboljše..
Po 5 minutah sem se vrnila v sedanje stanje in ugotovila, da sem presrečna, da je tisto obdobje zdaj že daleč, daleč za menoj, čeprav sem imela nekaj minut pred tem občutek kot da se je zgodilo predvčerajšnjim....

To je pa najnormalnejša slika, ki sem jo uspela posneti..samo kot dokaz, da nisem samo sanjala=)

četrtek, 4. oktober 2007

Še danes pa jutri...

Komaj čakam vikend... Da se bom lahko v miru usedla nekam in delala nič.. Tole premikanje iz službe na faks in domov je utrujajoče..Pa še vse me boli.. Spet samo jamranje...Ah, ah.. Aja drugače smo začeli spet hodit na aerobiko, da bomo imeli vsaj malo kondicije..Pa da dobim nazaj moj stari trebuh..=) Pa še s sojenjem spet začnem naslednji teden.. Skratka naporno bo, naporno... Ne vem kako mi bo vse skupaj uspelo uskladiti... Ok, mogoče se bo pa izkazalo, da bo šlo čisto v redu vse skupaj...Mogoče se bi izkazalo, da sem super Kaja.=) Tako da zakenkrat ne bom pesimistična. Kljub vsemu res komaj čakam vikend..še sama ne vem zakaj..ali pač?!

ponedeljek, 1. oktober 2007

(Skoraj) Popolen vikend =)

Zadnji počitniški vikend sem fantastično izkoritila... Spet sem bila obkrožena z padalci, tokrat je bila le postava in kraj dogajanja malce spremenjena. Vse skupaj se je dogajalo v Vrsarju, kjer nas je presenetilo popolno, skoraj poletno vreme. Tokrat se za spremembo od prejšnega tedna ni nihče več ukvarjal z mano in z tem zakaj ne grem skočit.. Fantje so postali bolj iznajdlivi in ugotovili, da bi se dalo mojo prisotnost tam bolje izkoristili in tako sem se začela učiti (zaenkrat zgolj tako, da sem gledala in poslušala) kako se zlaga padalo... kaj pa vem mogoče se pa res naučim enkrat to izvest in bom potem lahko tudi še za kaj drugega koristna, kot pa za to, da ljudi vedno pitam z hrano...=) Bomo videli.. Interesentov je bilo dosti, eden mi je pondil celo tandem padalo...ja seveda, pa kaj še..=) V soboto zvečer je sledila obvezna padalska disciplina.. pitje alkohola.., ki pa sem ga dobro prenesla in lahko rečem, da ni bilo preveč ampak ravno prav..=) Sledilo je nedeljsko jutro in obilen predvsem pa zelo dober zajtrk, ki nam je pripadal poleg spanja. Potem pa zopet letališče.. Glede na to, da je bilo že zjutraj nenormalno toplo in da sem bila na morju ter ga dejansko sploh še nisem videla (kar je zame nezaslišano), sem nahecala fante, da so me peljali do obale. Po neki bolj divji potki smo se pridrsali do obale in potem presenečenje..obvezno sem najprej poizkusila kaka je približna temperatura in ugotovila da je več kot ugodna za kopanje... To sem tekom dneva tudi izkoristila, saj sem se enkrat sama potem pa še v družbi ostalih, ko so prenehali s skakanjem, kar dobrih 15minut namakala notri. Bilo je popolno!!! Po kopanju smo še nekaj pojedli in jo mahnili nazaj domov. Da boste videli, kako smo se imeli fajn še nekaj fotk..=)

En čuden avtoportret je to ja.. Ampak edini dokaz, da sem bila res v vodi (imam mokre lase=))

Moji sopotniki se grejo jutranji pozdrav soncu....

Tukaj smo se kopali..Področje se drugače imenuje Limski kanal....

Najtežje je bilo priti iz vode..=)

Padalci tokrat v malo drugačnih preoblekah in z malo manj opreme..

Kaj je bilo tukaj zanimivega ne vem..ni se mi dalo presesti...pa drugič..

petek, 28. september 2007

Brezveze je...

Danes bom tečna... In to zarad nepomembnih stvari, zaradi malenkosti, iz principa... Ampak vseeno.. tečna bom.. Vse me bo živciralo.. Vse zaradi ene stvari.. Dejansko sem sama kriva... Sej bo minilo.. ampak ne danes..

sreda, 26. september 2007

Malo mešano

Oh ja..Že kar nekaj dni imamo urnik za zadnji letnik, pa mi še zdaj ni uspelo iz njega izvleči kaj pametnega, kar bi se vsaj približno skladalo z mojim delovnim življenjem...ampak še bom poizkušala, počakala, da mine prvi teden predavanj in potem bo morda situacija kej bolj prijazna.. Skratka zaenkrat še ne mislim obupati.. =) Tako minevajo še zadnji dnevi u bisvu dejansko zadnjih počitnic v mojem šolanju?!?... kar malo strašljivo je slišati to.. Obeta se mi lep vikend na morju, bomo videli če bo kaj iz tega. Upam, da bo ... če ne drugega da vsaj še malo zavoham morje, za kopat verjetno ni več, ane... Bomo videli, ko pride čas za to..=)

ponedeljek, 24. september 2007

Vedno ista zgodba

V soboto sem bila z dragim v Prečni pri Novem Mestu. Tam je za vse tiste, ki tega ne veste (kot nisem vedela jaz) letališče. Bil je lep sončen dan, ki sem ga po dolgem času preživela obkrožena z kopico moških in počutila sem se fajn..=) od nekdaj mi je bilo bolj kul v moški družbi in to se je v soboto zopet potrdilo. Fantje, ki so me večinoma prvič v življenju videli so me hitro sprejeli medse in jz kokr ne znam bit tiho, sm se u roku pol ure že pogovarjala o vsem mogočem z njimi.. Zabavno je bilo. Najbolj zabavno pa je, da se vedno, ko se znajdem v družbi padalcev, res vedno najdejo junaki, ki me začnejo prepričevati, kako je to kul, pa kako nej grem skočit, pa da sploh ni tko grozno kot izgleda, itd.. In pol pridejo seveda do tistih te bomo zvezali in vrgli...Oh, ja ne vem zakaj ljudem ni jasno, da se pač bojiiiiim in da me je staaaah..=) Skratka vedno se ponavlja ista zgodba.. V bistvu me to zabava in tudi v soboto me je.. Bil je res fajn dan. Za vtis vam prepuščam nekaj slikic.
Potek tandemskega skoka je približno tak..Najprej te takole pripravijo na trdnih tleh..

Potem te v filmskem slogu odpeljejo do letala... Strica v sredini poskrbita, da gre med skokom vse po planu. Stranska dva (baje) samo uživata..

Potem sledijo priprave na vratih letala, ko je le-ta še na trdnih tleh..


Potem te s to stvarjo, ki sicer izgleda očarljivo, a ne deluje ravno tako kot da se je sposobna dvigniti, ponesejo nad oblake in te vržejo skozi vrata...

Če si želite svojega posnetka iz zraka vas moj dragi s tistim, kar ima v roki posname, seveda za razumno plačilo...

Ko ste v zraku izgledate približno takole... ja ponavadi se ne vidi ravno veliko...=)

Takole izgleda kamerman med pistankom.. (Ja vem ni ravno najboljša slika, ampak nisem navajena, da se moj dragi tako hitro premika=) ...)

In še za konec tako izgledate tik pred pristankom....


Če je koga začelo zanimati... veste na koga se lahko obrnete=)

sreda, 19. september 2007

Vse bomo plačali

Mati narava nam bo vse povrnila...in to ne enojno ampak očitno trojno.. Grozno je to, kar se je včeraj dogajalo po velikem delu naše male domovine, lahko smo srečni, da je bilo na našem območju vse v merah normale..A ne vem zakaj imam tak občutek, da bomo nekega dne na udaru vsi po vrsti..in takrat ne bo več sočutja z ljudmi, ki tako izgubijo praktično vse, ampak bomo vsi v istem sranju... Vendar kljub temu, vsem katastrofah, ki se dogajajo po vsem svetu ljudje še vedno niso začeli razmišlati, da bi lahko kaj spremenili v načinu našega življenja...Koliko časa še bomo samo gledali in se čudili kaj se dogaja? Kdaj bomo ukrepali? Takrat k bo prepozno..To bi bilo logično.. a mislim, da nam ukrepanje takrat ne bo pomagalo.. žal.. Kdaj bomo začeli biti bolj prijazni, uvidevni in vse ostalo kar pride tu? Retorično vprašanje, vem, a kljub temu...kdaj??

torek, 18. september 2007

Spala bi...

Nikoli se nisem imela za človeka na katerega vpliva vreme.. Ampak danes se pa pučutim tako kot da bi me nekaj prou močno rinilo k tlom..bedn filing skratka.. Zjutraj se mi tako ni dalo ustat..Toliko raje bi ostala med rjuhami in sanjala dalje.. Lepše bi bilo kot pa tak siv, deževen dan.. Ljudje na faksu me živcirajo..še sedaj ni nobenih urnikov..vsaj za nas, ki smo že dva meseca upisani avtomatsko bi jih lahko dali ven...Nej to čimprej nardijo no, da si potem lahko jz malo uredim svoje življenje in prilagodim dejavnosti k zdej sem čist zmedena.. Čimprej prosm.. Vsekakor pa upam, da bo popoldne kaj lepše..Zdaj bi samo spala, spala, spalaaa.....

petek, 14. september 2007

moj leteči fant

Happy you know what!=)