5min za spomine

V petek se mi je zgodlilo nekaj nepričakovanega. Na odbojkarski zvezi smo imeli sestanek. Ko sem hodila po stopnicah proti prostorom se je od nekje zaslišala glasba.. takrat sem se spomnila da ima Siddharta tisti večer koncert v Tivoliju...Ugotovila sem, da je hodnik nad vip trbuno odprt in si dovolila vstopiti.. Potem sem se naslonila na ograjo in prisluhnila tonskemu uglaševanju.. Sledil je eden mojih najljubših komadov. Skupaj s Tomijem sem pela.. od začetka..." Sem pa edini ki nosi najino kri, jaz sem edini ki tvoj jok umiri, jaz sem edini ki ne obstaja, ne obstaja brez tvojega sveta....." prek: " Vem da nisem prvi ki ne spi, zaradi udarcev in skrbi in ne bom ta zadnji ki se enkrat ne zbudi" pa do konca..." danes zaspim ker jutri s tabo se zbudim"... in ne vem kaj je bilo krivo.. mogoče to, da sem bila poleg skupine in tonskih mostrov sama v dvorani, torej dejansko so peli samo meni=), ali je bilo morda kaj drugega...Med komadom sem se začela spominjati vsega kar se je dogajalo v povezavi s tem komadom kakih pet let nazaj...Niso to ravno neki lepi spomini, ki bi se jih spominjala z nasmehom na ustih, ravno obratno je, a kljub vsemu sem odplavala nekam z njimi..Če se ne motim ima oseba z eno izmed glavnih vlog v tej zgodbi ravno danes rojsten dan..vem da si tega ne zaslužiš, ampak kjer koli že si vsenajboljše..
Po 5 minutah sem se vrnila v sedanje stanje in ugotovila, da sem presrečna, da je tisto obdobje zdaj že daleč, daleč za menoj, čeprav sem imela nekaj minut pred tem občutek kot da se je zgodilo predvčerajšnjim....

To je pa najnormalnejša slika, ki sem jo uspela posneti..samo kot dokaz, da nisem samo sanjala=)