grlo me boli

Čudno se počutim.. Po eni strani srečno, po drugi mi gre ful stvari na živce. Ampak tako verjetno mora biti. Srečna sem, ker se grem v petek končno spet malo uredit k frizerju, saj je treba priznati, da je sedaj moj narastek postal že skrajno neokusen. Veselim se tudi vikenda na kočevskem, ki bo kombiniran z obletnico mature.. Ne morem verjeti, da je minilo že celih 5 let.
Po drugi strani pa je svet krut, spet prihajam v fazo, da bom počas začela govorit včasih tolikokrat izrečene besede "moški so prasci"... Poleg tega pa me še dodatno žalostijo stvari, ki se dogajajo na splošno. Na našem koncu sta se v avtomobilu spet ubila dva "otroka". Resno ne morem razumeti, kaj imajo v glavi.. Zakaj hočejo ubiti vse okoli sebe, cesta ni igrišče in tega ne razumejo.. in jaz ne razumem vsega.. Grozljivo je..
Ali bo kdaj boljše v vseh pogledih? Resnično upam....

Če loh on(i), loh tud jz

Naporen vikend je za nami.. Mushu je organizirala prav fantastično praznovanje rojstnega dneva.. res kapo dol srce, imela sem se ful fajn. A glede na to, da sem imela spet preveč stvari v glavi, ki sem jih hotela popolnoma izbrisat se je zgodilo to, kar sem pričakovala.. Prekomerne količine itak.. Lahko rečem samo to, da smo na srečo plesali, ker če ne bi plesali, bi bilo slabo, slabo =) Skratka.. v nekem trenutku proti jutru sem se odločila, da se počasi odpravim domov... In potem jeb** taksisti.. resno.. glede na to, da mi ni ostalo ful dnarja sem ene tri vprašala.. ej a bo dost tok do Šiške.. in vsi so mi odkimavali.. Ja super.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem se odpravila peš do doma.. Super.. Čist sama.. Vedno sem trdila, da kej takega ne bom nikol naredila.. in spet se je zgodilo obratno.. No od Cvetličarne do Grošljeve 25minut, se mi zdi skor svetlobni rekord.. ampak ponoči/zjutraj se mi ni zdelo ravno tako.. Ja priznam, kar dobro me je bilo strah, ves čas sem mela prisluhe in občutek, da bo nekdo skočil iz kakega grmovja.. ah ja, upam, da takšnih stvari ne bom pretirano ponavljala..=) Po dveh urah spanja sem se prebudila v prečudovit dan in kljub namenom prejšnega dneva, da bom kul, ker sem imela ob dveh popoldne tekmo.. in to ne tako, kjer bi lahko mirno sedela za mizo, ampak tako kjer bo potrebno skakat in laufat in se premikat.. Meni je bilo pa kar dobro Slabooo.. sam to mi je šlo po glavi.. Vendar potem sem začela razmišljati.. sej take stvari vsi igralci raznih športov počnejo, zakaj ne bi tudi jaz.. in sem nekaj pojedla in se prepričala, da sem kul.. in ne boste vrjeli uspelo mi je v celoti.. Ko sem ta tretjič na tekmi skočila v blok, glave sploh nisem več čutila in bilo je super... Poleg tega smo še obe tekme zmagale, tako da je bilo vse skupaj super izkupiček... Vsa akcija skupaj se je končala s 12 urnim spanjem, ki se je zavleklo v nedeljsko jutro...

Konec koncev smo preživeli, bilo je super in spoznala sem nekaj novega.. gibanje the day after je fuuuul dobra stvar.... toplo priporočam vsem!=)

Draga..

...Mushu..

Hepi brzdej še iz teh koncev!!!!!!!! Puse ****

Aaaaaaaa...

...Fak pa tako vreme... %#+/x#x'&/%#/!!!

Sem mislila izlit vse svoje jezne misli, pa sem si premislila.. Mogoče, ko me bo nehala glava bolet od udarca, ki sem ga prejela z dežnikom od sovaščana ali pa, ko se mi hlače vsaj napol posušijo in se ne bom več počutila, kot da sedim v vodi, ki mi sega čez kolena.. mogoče... uffffff.....

Novo obdobje?

Dolgčas mi je. Tok dolgčas, da delam neke ogromne in resne plane kako bom spremenila svoje življenje. No pa ne bom o njih govorila, ker se mi tud za njih zdi da so dolgočasni. Kaj se dogaja z mano? Jesenska utrujenost? Kaj drugega? Nimam pametnih odgovorov na ta vprašanja. Vem samo to, kar čutim. In da ne bo kdo narobe razumel imam se skrajno fino, a vseeno mi je dolgčas. Ena izmed stvari, ki jo počnem v zadnjih dneh s katero se trudim popestriti življenje je pisanje. Ja že tri objave na blogu v treh dnevih so rekord in je jasno, da nekaj ni čist ok. =) Poleg tega sem začela pisati nekaj, kar upam, da bo nekega dneva imelo rep in glavo. Bomo videli, če mi bo uspelo. Sestavljeno pa bo iz stavkov ali delov besedil komadov, ki so mi všeč ali pa ne. Za zdaj imam že celo dva smiselna stavka in ene 70 jih čaka na to, da jih vpletem v zgodbo.. Ampak saj se mi nikamor ne mudi, stvar pa me neskončno zabava in to je moj cilj pri vsej stvari. Kako bo z ostalimi stvarmi bomo pa še videli.

Nekaj malega

Ne morem verjeti kako malo je potrebno, da ti nekdo, ki ga sploh ne poznaš polepša dan... če mu to seveda dovoliš. Danes mi je naklučje pripeljalo dva fanta na avtobusu, ki sta sedela pred menoj. Bila sta vsekakor nekje iz ribniškega konca, glede na način govora.. Počutila sem se kot, da sedim v klopi in da se moji nekdanji sošolci veselo pogovarjajo okoli mene. Debate, ki sta jih mela so bile sicer preglasne, ampak smešne in čisto fantovske.. A kej avto voziš? in podobne... ja, fantje so bili še otroci =) Ampak naglas je bil tisto, kar me je tako zabavalo, da sem prav morala zadrževati izbruhe smeha. Manjkale niso niti izrazite izjave za to geografsko področje kot na primer: "vajžde" in podobne... Ugotovila sem, da mi prav manjka tak način govorjenja, pogrešam ga.. komaj čakam obletnico, ki nas čaka prihodnji vikend, da jih bom imela spet na kupu vse in da bojo kej lepega po njihovo povedali =) Neznanima fantoma pa hvala za lepše jutro, pa še kdaj ane ;)

Mogoče je luna kriva

Ne more se kul končat tak dan.. čudn občutek imam resno.. Zjutri se je začelo že s tem, da sem težko težko vstala iz postelje.. Še sedaj, dve ure kasneje komaj gledam. Pa ne vem zakaj, spala sem več kot dovolj. Skratka po težkem ustajanju sem se otovorjena kot osel z vrečkami polnimi nagrad odpravila delovnemu dnevu naproti.. In čudne stvari so se nadaljevale, ko sem se privlekla do postaje za trolo. Moja mesečna je naenkrat izginila. Kar ni je bilo več. Pa bi morala biti, ker se spomnim kako sem jo dala v žep. Ampak res je ni bilo.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem spet prijela vrečke v roko in se odpravila po isti poti kot sem prišla in upala, da ne bom rabila iti do doma, da bi spet ugledala ta kos papirja.. No na srečno nisem potrebovala dolgo, da sem jo vzrla, pa tudi trole nisem zamudila, zaradi neprijetne situacije, vsaj nekaj... Baje je nekaj z luno danes, ne vem kaj, ker ne poslušam pozorno.. Bomo videli, upam, da je za danes komplikacij konec, upam..

Da pa ne bom samo jamrala... življenje je drugače lepo in letošnja jesen je res krasna.. pa še vreme nam je celo naklonjeno.. čeprav sonček bolj malo vidim in čutim, je vseeeno fajn vedet, da lahko vsaj nekateri uživajo na njem.. Ja fino je.. =) Kljub luni in ostalim stvarem.. =)

Ljubljana "moj doma" =)

No tole pomembno stvar je potrebno omeniti. 1 oktober je danes, to pomeni, da se začenja moje 6. leto bivanja v Ljubljani. In rečem lahko, da sem srečna, da lahko rečem, da sem sedaj v Ljubljani doma. No naslednje leto si samo še stalno prebivališče spremenim, pa je stvar zapečatena do konca. Ljubljana me je spremenila, predvsem na boljše in skorajda ne vidim razloga, da bi jo kdaj zapustila. Seveda obstajajo stvari, ki bi me prepričale, ampak težko verjamem, da so mogoče. Pridobila sem nešteto stvari. Spremenila sem se, nisem več večni pesimist (zdaj sem samo še občasni=)), postala sem blondinka, skorajda sem že končala faks, spoznala par resnično kul ljudi, ki jih ljubim in nasplošno imam občutek, da se je vse pozitivno premaknilo naprej.

Ne vem ali je to krivda samo Ljubljane ali morda še česa drugega a vseeno bom rekla.. Ljubljana hvala ti, zakon si! =)