ne morem...

Zadnji teden spim katastrofalno. V bistvu temu sploh ne bi mogla reči spanje. Dejansko ne vem ali je to posledica tega, da sem bolana ali česa drugega. Ne vem. Vem samo, da ne spim. Zaspana sem, a oči mi vleče narazen. Premetavam se, pokrivam, odkrivam.. vse lahko počnem, razen spati ne morem. Najprej mi je vroče, potem me zebe in spet... Zdi se mi kot, da sem ujeta v nek začaran krog. Zakaj? Rada bi spala, spala in sanjala.. tako kot ponavadi. Danes ponoči mi je stvari rahlo olajšal dež, ki ga drugače ne maram. Okoli dveh je začel vztrajno tolči po strešnih oknih in nisem potrebovala dolgo, da sem ostala in šla preverit koliko oken je nezaprtih. Uredila sem stvari in se ustavila na oknu v kuhinji. Naslonila sem se na podboj in obstala tam. Ne vem koliko časa, samo stala sem in razmišljala. Toliko stvari se v zadnjih tednih nabira v meni, preveč naenkrat.. Občutila sem olajšanje zaradi dežja, zdelo se mi je kot da gasi občutja, ki divjajo v meni. Ne, nisem se počutila bolje, morda še slabše, ampak trenutno olajšanje mi je pomagalo toliko, da sem vsaj za nekaj ur zaspala. Tudi to je nekaj. Upam, da bo kmalu minilo in da se bodo stvari uredile. Nisem več pesimist tako, da vem... nekega dne bo bolje.. nekega dne..=)