Slab začetek... dober konec??

Upam, da bo imela današnja zgodba srečen konec. Upam, da še ni prepozno za kaj takega. Vsekakor ni fino, da kaj takega slišiš, še bolj grozno je , da kaj takega doživiš na lastni koži. Toliko stvari bi na tem mestu povedala, a ostajam brez besed. Vse kar imam trenutno v glavi je sočutje. Nočem si predstavljati kako je vsem skupaj težko, a kljub temu razmišljam samo o tem. In seveda razmišljam o njemu.. Kakor koli obrneš je bil eden mojih najboljših prijateljev, ki sem jih imela dokler sem živela tam doli. Vse kar bi resnično rada storila je to, da bi ga poklicala in rekla, saj bo ok, saj bo bolje, ampak kaj ko se mi to ne zdi primerno, pa tudi glede na situacijo vprašanje če bo kaj boljše. Če ne drugega lahko rečem, da stojim nekje za njim, daleč daleč za njim a vseeno. Lahko je biti pameten v takih trenutkih, dokler se ne znajdeš sredi njih. Upam, da se uredu drži. Kakorkoli pač že.. in ostali tudi, naprimer njegov mali bratec, ki zdaj ni več tako zelo majhen.. Upajm, da bo konec dober. Kakor dober je pač lahko.