Brezveze je...

Danes bom tečna... In to zarad nepomembnih stvari, zaradi malenkosti, iz principa... Ampak vseeno.. tečna bom.. Vse me bo živciralo.. Vse zaradi ene stvari.. Dejansko sem sama kriva... Sej bo minilo.. ampak ne danes..

Malo mešano

Oh ja..Že kar nekaj dni imamo urnik za zadnji letnik, pa mi še zdaj ni uspelo iz njega izvleči kaj pametnega, kar bi se vsaj približno skladalo z mojim delovnim življenjem...ampak še bom poizkušala, počakala, da mine prvi teden predavanj in potem bo morda situacija kej bolj prijazna.. Skratka zaenkrat še ne mislim obupati.. =) Tako minevajo še zadnji dnevi u bisvu dejansko zadnjih počitnic v mojem šolanju?!?... kar malo strašljivo je slišati to.. Obeta se mi lep vikend na morju, bomo videli če bo kaj iz tega. Upam, da bo ... če ne drugega da vsaj še malo zavoham morje, za kopat verjetno ni več, ane... Bomo videli, ko pride čas za to..=)

Vedno ista zgodba

V soboto sem bila z dragim v Prečni pri Novem Mestu. Tam je za vse tiste, ki tega ne veste (kot nisem vedela jaz) letališče. Bil je lep sončen dan, ki sem ga po dolgem času preživela obkrožena z kopico moških in počutila sem se fajn..=) od nekdaj mi je bilo bolj kul v moški družbi in to se je v soboto zopet potrdilo. Fantje, ki so me večinoma prvič v življenju videli so me hitro sprejeli medse in jz kokr ne znam bit tiho, sm se u roku pol ure že pogovarjala o vsem mogočem z njimi.. Zabavno je bilo. Najbolj zabavno pa je, da se vedno, ko se znajdem v družbi padalcev, res vedno najdejo junaki, ki me začnejo prepričevati, kako je to kul, pa kako nej grem skočit, pa da sploh ni tko grozno kot izgleda, itd.. In pol pridejo seveda do tistih te bomo zvezali in vrgli...Oh, ja ne vem zakaj ljudem ni jasno, da se pač bojiiiiim in da me je staaaah..=) Skratka vedno se ponavlja ista zgodba.. V bistvu me to zabava in tudi v soboto me je.. Bil je res fajn dan. Za vtis vam prepuščam nekaj slikic.
Potek tandemskega skoka je približno tak..Najprej te takole pripravijo na trdnih tleh..

Potem te v filmskem slogu odpeljejo do letala... Strica v sredini poskrbita, da gre med skokom vse po planu. Stranska dva (baje) samo uživata..

Potem sledijo priprave na vratih letala, ko je le-ta še na trdnih tleh..


Potem te s to stvarjo, ki sicer izgleda očarljivo, a ne deluje ravno tako kot da se je sposobna dvigniti, ponesejo nad oblake in te vržejo skozi vrata...

Če si želite svojega posnetka iz zraka vas moj dragi s tistim, kar ima v roki posname, seveda za razumno plačilo...

Ko ste v zraku izgledate približno takole... ja ponavadi se ne vidi ravno veliko...=)

Takole izgleda kamerman med pistankom.. (Ja vem ni ravno najboljša slika, ampak nisem navajena, da se moj dragi tako hitro premika=) ...)

In še za konec tako izgledate tik pred pristankom....


Če je koga začelo zanimati... veste na koga se lahko obrnete=)

Vse bomo plačali

Mati narava nam bo vse povrnila...in to ne enojno ampak očitno trojno.. Grozno je to, kar se je včeraj dogajalo po velikem delu naše male domovine, lahko smo srečni, da je bilo na našem območju vse v merah normale..A ne vem zakaj imam tak občutek, da bomo nekega dne na udaru vsi po vrsti..in takrat ne bo več sočutja z ljudmi, ki tako izgubijo praktično vse, ampak bomo vsi v istem sranju... Vendar kljub temu, vsem katastrofah, ki se dogajajo po vsem svetu ljudje še vedno niso začeli razmišlati, da bi lahko kaj spremenili v načinu našega življenja...Koliko časa še bomo samo gledali in se čudili kaj se dogaja? Kdaj bomo ukrepali? Takrat k bo prepozno..To bi bilo logično.. a mislim, da nam ukrepanje takrat ne bo pomagalo.. žal.. Kdaj bomo začeli biti bolj prijazni, uvidevni in vse ostalo kar pride tu? Retorično vprašanje, vem, a kljub temu...kdaj??

Spala bi...

Nikoli se nisem imela za človeka na katerega vpliva vreme.. Ampak danes se pa pučutim tako kot da bi me nekaj prou močno rinilo k tlom..bedn filing skratka.. Zjutraj se mi tako ni dalo ustat..Toliko raje bi ostala med rjuhami in sanjala dalje.. Lepše bi bilo kot pa tak siv, deževen dan.. Ljudje na faksu me živcirajo..še sedaj ni nobenih urnikov..vsaj za nas, ki smo že dva meseca upisani avtomatsko bi jih lahko dali ven...Nej to čimprej nardijo no, da si potem lahko jz malo uredim svoje življenje in prilagodim dejavnosti k zdej sem čist zmedena.. Čimprej prosm.. Vsekakor pa upam, da bo popoldne kaj lepše..Zdaj bi samo spala, spala, spalaaa.....

moj leteči fant

Happy you know what!=)

Na travniku

Učeraj sem sedela na travniku v tivoliju in gledala v zrak...Sama na vrečki od Muillerja. Sama zato, ker ni nihče mogel z mano. Ful mulcov od drugega do četrtega razreda je laufalo okol mene in me hodilo spraševat..."katera država si pa ti?".. in jaz sem jih samo neumno gledala...Potem po ene pol ure sem po naprezanju možgančkou ugotovila, da se otroci igrajo eno igrico, ki je vsebovala točke iz vseh držav Evropske unije.. Aja, drugače še zdaj točno ne vem kva nej bi se dogajalo, vem samo da je bilo pod okriljem Evropske komisije.. in to je tud vse kar mi je znano.. No skratka jz sem bila tam zaradi čisto drugega razloga...Zato ker je moj dragi (in še štirje njegovi kolegi) imel namen skočit na ta travnik, v okviru te prireditve... In to so dejansko tudi bolj ali manj uspešno izvedli... V zraku so bili kar dobro vidni, ker so skočili s samo (po mojem mnenju tam nekje okoli) 1500m.. Pristanki so bili...oh ja... eni ok, eni pa ne ravno...moj dragi nenavajen kupole s katero je mogel skočiti je najprej skoraj podru enega izmed kostanjev potem pa še mene...ampak na srečo se je vse dobro končalo. Vsekakor je bilo fajn za videt... =) Poželi so vale krikov vseh otrok, ki so to spremljali, kup občudujočih pogledov ter nenavadnih in smešnih vprašanj... Bilo je zabavno popoldne...=)