To je to

Zadne čase počnem nenavadne zadeve, zelo nenavadne.. Očitno sem nekje na začetku poti sprijaznjevanja s svojimi globjimi strahovi. Ne vem.. Ta teden sem naredila najbolj smešno zadevo.. očitno sem se odločila, da bo počasi potrebno pozabiti na strah pred letali, saj sem predlagala da gremo na Brnik na kavo.. in res smo šli in gledali letala in nisem se počutila ravno fenomenalno, kljub sončku in dobri družbi.. a vseeno naredila sem korak.. upam, da v pravo smer..
Druga nenavadna stvar pa se v bistvu ni zgodila prejšnji teden, vse kar sem naredila je bilo le to, da sem si priznala, da se mi je nekaj zgodilo.. Nekaj kar v teh časih vsekakor nisem pričakovala.. fak, zaljubila sem se.. vsaj malo.. A zgodilo se je.. zaradi spodrsljaja, napake! Verjetno bi bilo bolje, da se ne bi. Mislim, da bi se sedaj veliko bolje počutila.. Vse mi gre na živce in sprašujem se samo eno.. kdaj bo spet tako kot mora biti? Brez, da se pretegneš, brez pregovarjanja, prigovarjanja, razlaganja, opravičevanja, brez vsega... kdaj se bo nekdo trudil zame? Mislim, da si zaslužim bolje. Mogoče se motim, a vseeno. S temle tukaj končujem to kratko norost, ta trenutek. In naslednjo minuto bo spet vse po starem.. Če ne bo šlo drugače se bom prisilila.. Ni druge.. Tudi na splošno bo treba marsikaj spremenit.. lajfstyle.. ker imam dost. Neki bomo spremenili. Način vsekakor. Hočem to! Mislim, da sem sama seb to dolžna. Treba se bo sprijaznit (končno) z vsem kar se je letos zgodilo in jit dalje.. Ker takole samo sama sebe uničujem in itak bom to dvojno plačala. Dovolj je! Hočem nekaj boljšega.. čimprej..

nova Kaja je za ovinkom...=)