Malo drugačen svet

No pa smo nazaj...Nazaj v običajnem svetu, kjer se vsem mudi in vse teče normalno.. Težko se je navaditi spet na normalno hitrost... Skratka bilo je fantasično, z par izjemami... Ampak tudi te izjeme so bile na trenutke zelo zabavne... Naprimer..vsi vici o črnogorcih dejansko držijo... nič se jim ne da..vse počnejo zelooo počasi in z čim manj napora...Sej to je sicer zelo simpatično, ampak ko si lačen in čakaš eno uro na hrano pa vse skupaj ni več tako zabavno... Ampak sčasoma se tudi na to navadiš.. Vse se da če se hoče=) Obala in morje sta sicer lepa, ampak dosti je odvisno od kraja.. Na določenih delih ljudje še niso čisto ugotovili, da smeti sodijo v smetnjake in na odpad ne pa v morje, tako da stare postelje in obrabljeni čevlji ne nekaterih mestih niso nič posebnega.. Spet 15km stran od tega pa je taka plaža, da ti jemlje dih od njene lepote=) Tako da najdejo se res lepi kraji in kotički, tako kot povsod.. Edina stvar, ki je pa resnično katastrofalna so ceste.. Niso še ugotovili, kaj je to dober asvalt in cesta na kateri se lahko srečata dva vozili.. Za to bodo pomojem rabili še nekaj časa... Drugače pa sem prinesla s seboj miljon lepih doživetij in spominov.. Ljudje so ful fajn in prijazni in nasploh pozitivno razmišlajo.. Res so kul=) To je ena stran našega dopusta..
Druga stran pa je bil pa tečaj potaplanja...In ta del je poskrbel, da sm prišla iz dopusta še bolj utrujena kot sem bila, ko smo se odpravili dol.. Skratka..To pa je nekaj za kar mislim, da če ne bi poizkusila v življenju bi mi bilo resnično žal! Ker je res nekaj posebnega... Filing lebdenja pod vodo in občutk svobode, ko enkrat ugotoviš, da dihanje tam spodaj sploh ni problem, je naravnost fantastičen!!! Skratka v prvih dnevih smo dali čez pospešen tečaj...ki ni bil ravno uživancija, saj so bile na sporedu take vaje pri katerih smo vsak zase zaužili kar dosti slane vode, vsak nekje po liter na dan=).. Ni bilo zabavno.. Ampak potem pa se je začelo uživanje in raziskovanje morskega dna.. Noro, noro in še enkrat noro je.. Sploh nimaš občutka da si toliko pod morsko gladino.. Dokler ne pogledaš gor in ne vidiš ničesar..to pa je rahlo strašljivo.. Naš inštruktor, ki je ful faca, zabaven tip, mah res kul človek nas je potem z svojim čolničkom vozil okrog in nam odkrival razne stvari. Eno popoldne nas je spravil na ogled neke potopljene ladje... To je bil res poseben pogled.. In pol so me zvlekli še skozi neko ozko luknjo v podpalubje..Ja priznam v tem trenutku me je pa bilo malo strah, al pa kr velik.. Bilo je tako kot gledaš ljudi na National Geographicu in se sprašuješ, zakaj so taki norci da rinejo notri in kaj jim je tega treba...=) In potem se kar naenkrat ti znajdeš v tej vlogi.. Potem pa vse skupaj prespiš in ugotoviš, da je bilo tudi to noro=) Skratka svet pod vodo je nekaj res lepega..Plavaš z jatami ribic, ki se te sploh ne bojijo, gledaš morske zvezde, igraš se s hobotnico, ki se ¨zaljubi¨ v inštruktorja, se prilepi na njegov trebuh in potem se vsa srečna brezplačno vozi z njim okrog... Skratka čisto drugačen svet se skriva tam dol.. Predvsem pa veliko lepši in bolj prijazen.. Vreden ogleda! (Ko bom ugotovila, kako se tu pripenja slikce, dobite kako, da boste videli, kako vse skupaj izgleda..)
Bilo je nepozabno...Hvala moškima za varen prevoz vseh 1700km, hvala inštruktorju za tečaj in vodenje pod vodo, kadar sem odplavala preveč stran ali počela druge stvari, ki bi mi bile lahko nevarne=), hvala nebu za lepo vreme.. Lepo je bilo, treba bo ponoviti... Čimprej...