Eden manj..

Danes sem izvedela, da sem naredila izpit, ki sem se ga letos najbolj bala, ne zaradi drugega kot zaradi predavatelja.. Ocene so nam sporočili na način.. "da nisi naredil ti bom povedal v obraz".. To je za moj okus nekaj najbolj zoprnega, kar ti loh naredijo... Celo dopoldne mi je bilo slabo.. Glava me je bolela, trebuh se je obnašal kot da ni del mene in na splošno sem bila čudne volje...In potem sem na mojo srečo po vstopu v sobo slišala stavek.. " Zelo dobro ste se odrezali "... takrat sem nehala poslušat in bila spet srečna=)

Pod vodno gladino

No končno vam lahko postrežem z nekaj slikami da boste videli kako izgledam pod vodo..
Če me ni za spoznat=), na prvi sliki sva jaz in morska zvezda...

Tako izgleda če te zvlečejo v potopleno ladjo.. =)
To sva pa jaz in moja boljša polovica al kako se že to reče=)

To je blo to..malo za pokušino..=)

Prekletstvo avtobusov..

Oh ja...Resno bom začela verjeti, da so avtobusi zame nekaj prekletega ali pa mogoče jaz za njih.. V mladosti huda prometna nesreča, ki je zdaj ne bi podoživljala..skratka ni bilo prijetno.. In potem ne vsakič, ampak dostikrat ko se vsedem na avtobus se kaj pokvari, je kaj narobe.. Eno leto nazaj sem se vozila iz rodne vasi proti Ljubljani in nam je eksplodirala guma na busu... In zakaj danes razmišlam o tem.. hmm..mogoče zato, ker se je prejle med vožnjo z 22 iz Šiške spet nekaj neobičajnega dogajalo...Dim in smrad iz zadnjega predela..ko smo se vozili so nam avtomobili ki so nas prehitevali trobili... Skratka spet ni blo fajn..Pobegnila sem ven, takoj ko sem lahko..Tudi od zunaj pogled ni bil nič lepši...Res ne vem s čem sem se jaz zamerila tem premikajočim se stvarem.. Skratka če me vidite na busu, raje izberite drugega saj imate več šans, da ne bo nič narobe=) Beware...

Hujšati ali ne hujšati to je zdaj vprašanje...

Zbiram pogum za velik korak..Mislim, da je skrajni čas, da se spet spravim na staro kilažo oziroma vsaj njej na proti..In za to bo spet treba trpeti in trpeti..ampak če bo učinek v končni fazi viden in če se bom dodatno poleg tega začela še premikat potem bom zadovolna=) Kombinacija aktivnosti in prehrane pa bi morala delovati.. Spet bom sanjala hrano in dobrote .. Oh oh... ampak sama imam dosti .. dosti tega česar včasih ni bilo na meni..=) Torej veselo na delo.. Mogoče začnem že jutri.. Bomo videli...Vsekakor pa zelo kmalu... Oh ja....

Še zadnje leto...

Treba je priznat, da si nisem mislila, da bom prilezla do sem..ampak sem..in zdaj sem srečna in ponosna hkrati... Še to leto sfuramo pa imam narjeno fakulteto..to ni kr tko=) Hvala vsem, ki so me podpirali na tej poti, zahvale gredo predvsem moji boljši polovici. Hvala dragi... kako bi šlo brez tebe res ne vem..Velik kos zaslug gre tudi mojim dragim sošolcem, ekonomija brez vas bi bla eno navadno brezvezno sranje...=) Hvala vsem...

Malo drugačen svet

No pa smo nazaj...Nazaj v običajnem svetu, kjer se vsem mudi in vse teče normalno.. Težko se je navaditi spet na normalno hitrost... Skratka bilo je fantasično, z par izjemami... Ampak tudi te izjeme so bile na trenutke zelo zabavne... Naprimer..vsi vici o črnogorcih dejansko držijo... nič se jim ne da..vse počnejo zelooo počasi in z čim manj napora...Sej to je sicer zelo simpatično, ampak ko si lačen in čakaš eno uro na hrano pa vse skupaj ni več tako zabavno... Ampak sčasoma se tudi na to navadiš.. Vse se da če se hoče=) Obala in morje sta sicer lepa, ampak dosti je odvisno od kraja.. Na določenih delih ljudje še niso čisto ugotovili, da smeti sodijo v smetnjake in na odpad ne pa v morje, tako da stare postelje in obrabljeni čevlji ne nekaterih mestih niso nič posebnega.. Spet 15km stran od tega pa je taka plaža, da ti jemlje dih od njene lepote=) Tako da najdejo se res lepi kraji in kotički, tako kot povsod.. Edina stvar, ki je pa resnično katastrofalna so ceste.. Niso še ugotovili, kaj je to dober asvalt in cesta na kateri se lahko srečata dva vozili.. Za to bodo pomojem rabili še nekaj časa... Drugače pa sem prinesla s seboj miljon lepih doživetij in spominov.. Ljudje so ful fajn in prijazni in nasploh pozitivno razmišlajo.. Res so kul=) To je ena stran našega dopusta..
Druga stran pa je bil pa tečaj potaplanja...In ta del je poskrbel, da sm prišla iz dopusta še bolj utrujena kot sem bila, ko smo se odpravili dol.. Skratka..To pa je nekaj za kar mislim, da če ne bi poizkusila v življenju bi mi bilo resnično žal! Ker je res nekaj posebnega... Filing lebdenja pod vodo in občutk svobode, ko enkrat ugotoviš, da dihanje tam spodaj sploh ni problem, je naravnost fantastičen!!! Skratka v prvih dnevih smo dali čez pospešen tečaj...ki ni bil ravno uživancija, saj so bile na sporedu take vaje pri katerih smo vsak zase zaužili kar dosti slane vode, vsak nekje po liter na dan=).. Ni bilo zabavno.. Ampak potem pa se je začelo uživanje in raziskovanje morskega dna.. Noro, noro in še enkrat noro je.. Sploh nimaš občutka da si toliko pod morsko gladino.. Dokler ne pogledaš gor in ne vidiš ničesar..to pa je rahlo strašljivo.. Naš inštruktor, ki je ful faca, zabaven tip, mah res kul človek nas je potem z svojim čolničkom vozil okrog in nam odkrival razne stvari. Eno popoldne nas je spravil na ogled neke potopljene ladje... To je bil res poseben pogled.. In pol so me zvlekli še skozi neko ozko luknjo v podpalubje..Ja priznam v tem trenutku me je pa bilo malo strah, al pa kr velik.. Bilo je tako kot gledaš ljudi na National Geographicu in se sprašuješ, zakaj so taki norci da rinejo notri in kaj jim je tega treba...=) In potem se kar naenkrat ti znajdeš v tej vlogi.. Potem pa vse skupaj prespiš in ugotoviš, da je bilo tudi to noro=) Skratka svet pod vodo je nekaj res lepega..Plavaš z jatami ribic, ki se te sploh ne bojijo, gledaš morske zvezde, igraš se s hobotnico, ki se ¨zaljubi¨ v inštruktorja, se prilepi na njegov trebuh in potem se vsa srečna brezplačno vozi z njim okrog... Skratka čisto drugačen svet se skriva tam dol.. Predvsem pa veliko lepši in bolj prijazen.. Vreden ogleda! (Ko bom ugotovila, kako se tu pripenja slikce, dobite kako, da boste videli, kako vse skupaj izgleda..)
Bilo je nepozabno...Hvala moškima za varen prevoz vseh 1700km, hvala inštruktorju za tečaj in vodenje pod vodo, kadar sem odplavala preveč stran ali počela druge stvari, ki bi mi bile lahko nevarne=), hvala nebu za lepo vreme.. Lepo je bilo, treba bo ponoviti... Čimprej...

Dopust... končno...

No pa pejmo..Čas je že bil, da se odvlečem nekam in samo ležim, gledam v zrak ter na sploh počnem nič.. Upam, da bo to od jutri naprej dejansko veljalo... Obeta se marsikej novega, predvsem me zelo zanima kako se bom jaz in moji občutljivi sinusi obnesla pod vodo. Tečaj potaplanja me čaka.. Rada mam novosti, stvari povezane z vodo še bolj.. tako da... bomo videli... mogoče bom pa odkrila še eno drago razvado.. kot, da jih že sedaj nimam dovolj.. Skratka malo bom pobegnila iz moje Ljubljane, pa stran od ljudi, ki jih bo povečini pogrešala...no ampak vsaj oni si bodo odpočili od moje napornosti..=)
Upam da se vrnem z kakšno kul podvodno sliko, ki jo bom loh delila z vami.. Al pa s čem drugim zabavnim..
Če odkrijem da imajo v Črni Gori že kje internet se kaj javim, drugače pa se vidimo ko se pač vidimo.. Ne pozabt name...=)