London baby....

Zadnji čas je, da opišem tale svoj izlet, ker drugače se zna zgodit, da bom kmalu vse skupaj pozabila. Skratka začelo se je z letom iz Ljubljane. Pilot je bil car, prou roko bi mu dala, še spolh zato, ker je že na samem začetku čisto zdolgočasen rekel, da nas ne čaka nič posebno zabaven let, skorajda dolgočasen. Jaz sem seveda v svoji notranjosti kričala od zadovoljstva, glede na moje fobije povezane z letenjem. In imel je prav imeli smo prav lep polet do Stansteda. In potem se je raziskovanje nove države lahko pričelo. Ne bom opisovala vsega, ker je preveč. Nalimala bom par slikic in zraven komentirala seveda.















Tole je bila moja prva kava na angleških tleh, in lahko rečem samo, da je bila noro dobra in da bi šeeeeeee =)


Moje trenutno prebivališče je bila ta več kot 150 let stara hiša... na ulici, ki izgleda približno takole..



















Na ulici, ki izgleda takole...
Zanimivo se mi je zdelo, da so vse hiše relativno nizke ter, da v teh krajih na podeželju dejansko ni hiš, ki bi imela več kot tri nadstropja... čisto drugače kot pri nas.. zaradi tega toliko bolj zanimivo

Tole sva jaz in moja gostiteljica. Ona je leganda res, tok pozitivnega človeka kot je ona ne poznam. Ko bom odrasla bi rada bila taka kot je ona =)













Če bi me kdo rad osrečil za katerega od naslednjih rosjstnih dnevov... no tak avto bi imela več kot z veseljem =)

No in potem sva šla s Tomažem še malo pogledat kako izgleda London.


















Ogledala sva si vse pomembnejše znamenitosti od Big Bena..

London Eye-a.. do nešteto znanih cerkvic, med njimi tudi
















Westminster Abbey..

Med najinim pohodom po centru je seveda vsaj štirikrat deževalo vmes... midva pa brez dežnika, ker sem ga jaz pozabila..














Minute pred nevihto in minute po nevihti izgledajo takole....


















Vmes smo bili izpostavljeni zanimivim načinom oglaševanja.. V treh urah, ki sem jih preživela v centru sem tal kamijonček kar petkrat vidla, to pomeni , da je blo kar učinkovito.

V enem izmed parkov so nas izsiljevale veverice.. "če mi ne daš za jest te bom ugriznila" je rekla in Tomaž je skoraj ostal brez prsta..















Vsake toliko sva prepričala kakega Kitajčka, da naju je slikal..

















Vmes sva se vozila tudi s podzemno.. Nič posebnega, najboljši občutek pa tud ni, k se tist bogi vlakec ustavi sredi tunela zato, ker čaka drugega da pride mimo... in potem čakaš in čakaš in luči ugašajo.. skratka men ni blo najbl prijetno =)


Za spremembo sem tokrat tudi jaz malo pozirala..






















Mislim, da je nemogoče opisati kako zelo je smrdelo v tej govorilnici, skorajda bi se zadušila.... uh fuuuj...
























No in potem sem srečala še njega, pa se ni hotu slikat z mano.. ampak sem vztrajala...

Za konec sva si ogledala še Tower Bridge

.. se sprehodila prek njega...



















...ter se poslovila od Londona tik pred zadnjo nevihto tisti dan.. seveda z obveznim pojavom v teh koncih mavrico..



















In potem smo bili kmalu spet doma v Sloveniji, to da sem od hoje dobila žulje po podplatih sploh ne bom omenjala... Najbolj kul izkušnja iz celotne Anglije so pa definitivno njihovi prehodi za pešce. Ko pritisneš gumb za prehod imaš v treh do štirih sekundah zeleno luč, ne tako kot pri nas, ko je potebno čakati več minut.. To so res kul uredili! =)

Skratka bilo je lepo in če odštejemo lete tudi strašno zabavno..=)

Uho me boli

Zunaj dežuje, jaz pa sanjam o morju. Prihajata dva bedna meseca, ki bi ju najraje preskočila, ker vem da ne bo prav nič zabavno. V bistvu se skušam pripraviti na mučenje, vsaj psihično, ampak vse kar mi uspe je dejansko sanjarjenje o tem kako bo poleti fino in kako se bom vrgla v morje... Ne da se mi več, dost mam vsega.. Dost mam te službe, rada bi kej konkretnega počela končno.. Aaaa.. Ful sem čudne volje danes, pomojem bo tale dež kriv. Pa kr neki me vse boli.. jamr, jamr..=) Ne bom več bluzila, dost bo..

Preveč je za povedat..

Oh ja, tale tempo je prav ubijajoč. Sploh ne najdem več časa za pisanje teh stvari tukaj, čaprav bi to rada počela.. Toliko stvari se je zgodilo v zadnjih treh tednih, da sem verjetno že polovico vsega pozabila. Za ene dve stvari imam namen napisat malo daljši post in ga podpret s slikovnim gradivom, tako da ne bom pozabila kako fino sem se imela. Bila sem v Angliji, bilo je noro lepo, leti tja in nazaj so bili super, a zame še vedno zelo težke štiri ure, fobija pač. Ljudje so kul, res kul. Skoraj nisem znala več Slovensko govorit po par dnevih. Skratka bilo je nepozabno =) Potem smo doživeli prvo marketinško konferenco, ki je bila tudi fino fajn dogodek in treba je pohvalit še enkrat vse k so delali na tem projektu, saj jim je res vse uspelo! Čestitke! Drugače pa smo trenutno v obdobju izdelovanja zadnjih seminarskih nalog na tem faksu, sliš se fino, sam po drugi strani pa kar malo zastrašujoče =) Trudimo se po najboljših močeh.. Je pa kar naporno, še sploh če moraš zraven delat še sto drugih stvari. Ampak bomo že. To pride s starostjo. Tok sm že stara, da je moj brat naredu izpit za avto.. kam gre ta čas? Ah ja, komaj čakam vikend, obeta obilo zabave in sprostitve! =) Komaj čakam, kaj pa vi? =)