tag:blogger.com,1999:blog-83213857916794891792024-03-08T14:30:28.764+01:00Itak je brezveze =)Tako..na splošno..Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.comBlogger108125tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-11543083640392762082010-08-17T15:02:00.002+02:002010-08-17T15:07:19.897+02:00...Včeraj bi moral biti D-day.. ampak namesto tega, sem ti prižgala svečko.. Ne bom pozabila nate sonček..Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-45484817235259491032010-06-22T22:40:00.004+02:002010-06-22T23:38:56.298+02:00Dnevnik NNN (neke nore najstnice) iz konca maja26.5. - Nova muza?<br /><br />To delam samo zaradi tebe.. no in morda še iz kakšnega drugega razloga, ki pa ni tako pomemben.. niti približno.. <br />Že nekaj časa iščem svojo novo muzo in mislim, da sem jo našla v tebi. Ne, prejšnje nikakor nisem pozabila.. le oditi mu moram pustiti... A kje sem našla ravno tebe? To vprašanje se tudi meni podi po mislih.. Predvsem zato, ker se zavedam kako zelo NAROBE je to, kar čutim.. In če bi imela kanček pameti si ne bi nikoli dovolila, da bi mi prišel do živega. A kljub vsemu.. zdi se mi, da v tebi vidim nekaj, kar drugi spregledajo, nekaj obetavnega.. nekaj, kar pustiš videti le redkim. Jaz sem to našla v tvojih očeh, v pogledu. Vse v meni se dere le eno.. hočeeeeem teeeee. Saj vem.. ne morem te imeti.. NE SMEM! Si prepovedan sadež.. zato pa tudi toliko bolj interesanten verjetno.. In zaradi tebe počnem to, kar počnem danes.. Da bi te vsaj malo izbila iz glave.. pozabila na lesk tvojih oči.. pač pozabila.. Bomo videli ali mi bo uspelo..<br /><br />27.5. - Next day<br /><br />Stvar, ki naj bi v teoriji delovala, se v praksi ni ravno najbolje izšla. Vse kar sem si dokazala je to, da te ne bo enostavno spraviti iz glave. Priznati pa moram, da trenutno po tem nimam niti najmanjše potrebe. Sanjarjenje o tebi me osrečuje veliko bolj, kot kakšne druge stvari, kar me seveda čudi, ampak spet ne preveč. Neopisljivo je kako me vleče k tebi.. Vsakič, ko zaprem oči imam pred seboj le tvoje nagajive poglede.. a se ti lahko sploh uprem? Nekaj, kar je tako enostavno izvesti pri ostalih, je pri tebi nemogoče. Če malo pretiravam lahko rečem, da v tvoji bližini postanem žival... samo še nagon v meni me vodi.. hočem strgati vsa tvoja oblačila, videti in ČUTITI tisto popolno telo nad seboj, pod seboj.. nasploh povsod.. Hočem te tako nasilno, kot si ti zadnjič jemal moje poljube.. divje, vroče in poželjivo. Upam, da se zavedaš, da po tistem zadnjič ne bom znala odnehati. Sam si kriv in jaz bom vztrajala... <br /><br /><br />30.5. - Tistega lepega nedeljskega popoldneva<br /><br />Po novem imam rada deževne dneve, če so seveda takšni, kot je bil včerajšnji. Ufff vse tole počasi meji na obsesijo. Še vedno si neprestano v mojih mislih in glede na to, kako lepo mi je bilo včeraj, drugega nisem niti pričakovala. Vse kar si naredil in vse kar NISI je samo še polepšalo celotno sliko o tebi. Tako težko sem se upirala. Živčnost, ki je naraščala do trenutka, ko si stopil v sobo je bila neopisljiva... Trenutek, ko si me zagrabil in me spet poljubil je bil čaroben. Vse ostalo ni več imelo pomena. Kako ti to uspe? Tvoj dotik me je stresel kot elektrika. Najraje bi kričala, se drla na ves glas.. a ne bi pomagalo. Preostali svet je izginil za tistih nekaj minut. Samo jaz in ti sva bila tam. Tvoje roke.. moji globoki vzdihi.. tudi tvoji.. slišala sem jih, tudi če si jih nameraval prikriti.. Kasneje si samo ležal ob meni in z glavo sem bila komaj občutno naslonjena nate.. Tvoj vonj je zapolnjeval mojo že tako zmedeno glavo.. ahhhh... Hvala za poljub, ki sem ga dobila v slovo. Saj ni bil ZADNJI !? Tako si sladek, a hkrati tako nevaren. Totalno si me zmešal, totalno.. in samo ti mi lahko pomagaš. Vrn se k men! Ni treba, da je to danes ali jutri.. v sredo bi bilo pa že kr fajn... =)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-2167138035770112602010-05-31T17:00:00.003+02:002010-05-31T17:08:31.371+02:00Maj je mimo in...... odločila sem se, da bom spet najstnica. Ne po razmišljanju, ne po obnašanju ali čem drugem, ampak po zapisanih besedah.. Preprosto bo, brez kompliciranja ter zgolj in samo tisto, kar čutim.. Četudi ni prav, je otročje, ni okej, sem prestara za to.. me ne zanima. Hočem spet kaj čutiti in mogoče mi bo to uspelo na tak način... Poizkusiti ni greh.. bomo videli.. Wish me Luck! =)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-45306819744118588192010-03-30T20:28:00.004+02:002010-03-30T21:06:55.939+02:00Luknja v spominu al kej druzga?Ker je pisanje o dogodivščinah veliko lažje, kot pisanje diplome dejmo začet takole.. predvsem zaradi tega, ker je to potrebno deliti z ostalimi..<br /><br />Pred kratkim sem šla na blind date.. No blind je bil predvsem iz enega samega razloga, da se dečkota nisem ravno najbolje spomnila.. Ja, ja seveda krivo je bilo eno pivo preveč in nič drugega =) Nekako me je zelo zanimalo, kakšen imam okus, ko se takole potikam okoli ne ravno popolnoma razsodna in sem si rekla no, pa pojdimo s fantom na kavo.. še vedno je opcija, da pobegnem, saj sem bila včasih kar dober šprinter =) To sem si seveda govorila samo v tolažbo.. In tako je prišel tisti dan in se je bližala določena ura... priznam vedno bolj nervozna sem postajala.. Zastavljala sem si vprašanja v smislu.. Kaj pa če je ful grozn? Kaj pa če bo skos tiho? Kaj pa če je kak nasilen človek? In vsa ta vprašanja so se, ko sem se počasi vlekla skozi Tivoli samo še stopnjevala.. Vsakega, ki je stopal proti meni sem s strahom pogledovala in si nekajkrat, ko so zgolj odkorakali mimo mene pošteno oddahnila.. Ufff.. res je bilo naporno.. Res me je skrbelo. Priznam. A kljub temu sem si dopovedovala.. če bo pač grozno te bo vsaj izučilo.. no saj to tudi ne bi bilo tako slabo, ane.. <br /><br />Ko sem prišla na dogovorjeno mesto, sem se usedla na klopco in si odpočila od napornega sprehoda, ker sem bila vsaj 20 min prehitra.. Zaskrbljeno sem gledala okoli sebe in zelo kmalu sem ga zagledala.. spoznala sem ga v sekundi.. tudi on je bil prehiter.. zanimiva lastnost.. =) In kaj naj rečem.. presenetila sem sama sebe, na pozitiven način seveda.. ampak to je že druga zgodba, za kakšen drug deževen večer...Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-62720151858411374912010-03-21T20:34:00.003+01:002010-03-21T21:14:57.334+01:00To je toZadne čase počnem nenavadne zadeve, zelo nenavadne.. Očitno sem nekje na začetku poti sprijaznjevanja s svojimi globjimi strahovi. Ne vem.. Ta teden sem naredila najbolj smešno zadevo.. očitno sem se odločila, da bo počasi potrebno pozabiti na strah pred letali, saj sem predlagala da gremo na Brnik na kavo.. in res smo šli in gledali letala in nisem se počutila ravno fenomenalno, kljub sončku in dobri družbi.. a vseeno naredila sem korak.. upam, da v pravo smer..<br />Druga nenavadna stvar pa se v bistvu ni zgodila prejšnji teden, vse kar sem naredila je bilo le to, da sem si priznala, da se mi je nekaj zgodilo.. Nekaj kar v teh časih vsekakor nisem pričakovala.. fak, zaljubila sem se.. vsaj malo.. A zgodilo se je.. zaradi spodrsljaja, napake! Verjetno bi bilo bolje, da se ne bi. Mislim, da bi se sedaj veliko bolje počutila.. Vse mi gre na živce in sprašujem se samo eno.. kdaj bo spet tako kot mora biti? Brez, da se pretegneš, brez pregovarjanja, prigovarjanja, razlaganja, opravičevanja, brez vsega... kdaj se bo nekdo trudil zame? Mislim, da si zaslužim bolje. Mogoče se motim, a vseeno. S temle tukaj končujem to kratko norost, ta trenutek. In naslednjo minuto bo spet vse po starem.. Če ne bo šlo drugače se bom prisilila.. Ni druge.. Tudi na splošno bo treba marsikaj spremenit.. lajfstyle.. ker imam dost. Neki bomo spremenili. Način vsekakor. Hočem to! Mislim, da sem sama seb to dolžna. Treba se bo sprijaznit (končno) z vsem kar se je letos zgodilo in jit dalje.. Ker takole samo sama sebe uničujem in itak bom to dvojno plačala. Dovolj je! Hočem nekaj boljšega.. čimprej.. <br /><br />nova Kaja je za ovinkom...=)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-34650119984587183952010-02-18T21:08:00.002+01:002010-02-18T21:43:02.135+01:00Who the fuc** am I kiddin?A mi loh pokažete še kako osebo k je večji bik kt sem jz.. verjetno mi ne morete..iz preprostega razloga.. ker verjetno ne obstaja.. ne more obstajat.. ker takih butastih zadev, kot sem si jih jaz zmožna ustvariti v svoji glavi verjetno nihče ni zmožen.. Resno?? Koga zajebavam s takimi, zakaj, v čem je fora, kaj s tem pridobim? Resno? =) Razen živciranja.. Aaaah nima smisla.. =) Kumi čakam jutr zvečer.. par piv, družba... upam, da bo dovolj, da tole spravim iz glave.. Fak.. bolš zame,da bo dovolj.. =)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-19687355722222551732010-02-07T10:22:00.004+01:002010-02-07T10:53:24.771+01:00Mojemu SončkuTežko je.. in še težje bo, ko si bom priznala, da je res. Mislim, da si še nisem.. še vedno po tihem upam, da sem morda kaj narobe razumela. Vem, da ni tako. A vseeno se nočem sprijazniti, ker se mi niti sanja ne kako se sprijazniš s čem takim. Vse kar mi roji po glavi je vprašanje zakaaaaj? zakaj ti? Ta debiln svet je včasih res tako nerazumljiv.. Ne razumem.. zakaj se take zadeve vedno dogajajo najboljšim? Ni fer.. Res ni..<br /><br />Počutim se izgubljeno.. ne vem, kako bom lahko živela brez tebe.. Vedno si bil moj sonček, ki me je vodil po pravi poti.. seveda nevede, a vseeno si me.. V najtežjih trenutkih si se prikazal in me prisilil do tega, da sem začela razmišljati kaj je najbolje zame. Hvala ti. Kdo te bo sedaj zamenjal? Ali vsaj približno nadomestil, ker mislim, da takega kot si bil ti ne bom nikjer več našla.. Hvala ti tudi, ker si bil moj prijatelj.. Od tebe sem se naučila marsikaj, bilo se je vredno učiti.. Vedno.. In za konec koncev si me naučil še eno stvar, vedno naredi tisto, ker hoče tvoje srce, tisto, kar si želiš.. ne glede na to, da morebitne posledice ne bodo lepe.. Ne izpusti priložnosti, ki ti je dana, ker morda je zadnja.. Zdaj to vem, žal prepozno, a držala se bom tega v prihodnje..<br /><br />Nočem se posloviti od tebe oziroma če uporabim tvoje besede "tako težko se je posloviti od tebe"... ohhh... Ne bom se poslovila.. Še naprej boš živel v meni.. vsi spomini na dneve, ki sva jih prebluzila skupaj, ko sva se samo vozila okoli, na nepozaben trenutek pred vrati biologije, na jutro, ko si bil prva stvar, ki sem jo zagledala in na vse drugo.. Živel boš dalje, jaz te ne dam!!!! V meni in v mojem spominu boš ostal in potihem bom upala, da si še vedno moj sonček, da nisi več tako blizu, ampak da vseeno paziš name.. <br /><br />Pogrešala te bom, vedno te bom imela rada in ne bom pozabila..<br />... nikoli!Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-26756963325019061122009-12-29T18:58:00.003+01:002009-12-29T19:39:58.224+01:00No place like..Pravijo, da se konec koncev vedno vse samo uredi... Nikoli nisem verjela v te besede, ampak sedaj spoznavam, da je tudi kaj takega možno... Za mano je težko leto, ki bi ga razdelila v dva dela, v tistega res težkega in tistega norega.. ampak o tem kdaj drugič.. <br />..danes bom govorila o tem s čemer sem začela post.. kako se zadeve same uredijo..če greš naprimer za vikend v domače kraje in se ujameš z ljudmi s katerimi se morda ne bi smel.. In tako se je zgodilo.. bila sem ravno v fazi odpiranja svojih čustev za širšo javnost, ko mi je prekrižal pot.. Izredno me je zabaval, ne morem opisati kako hitro mi je minilo 60km poti.. prehitro! to je bilo vse o čemer sem lahko razmišljala.. no razmišljala sem še o čem drugem, a si nisem upala niti slučajno priznati, da o tem res razmišljam.. bilo je vsaj par resnih razlogov zakaj.. a vseeno se nisem mogla obrnit stran in nehat razmišljat.. in tako smo se podal na en koncert, ki smo ga sicer zamudili, ampak se mi zdi da nikogar od nas to v tistem trenutku ni zares motilo.. vseeno smo se zabavali.. ugotovila sem, da se s pomočjo opojnih substanc še težje kontroliram..zelo težko..kljub temu je bilo zabavno, plesali smo, se drli čudne zadeve.. super je bilo.. a ves ta čas sem si želela samo eno.. da bi si ostali izginili in bi ostala sama tam z njim, pod tistim znakom na steni.. kot bi mu to hotela povedati sem se ga v nekem trenutku, ko se je znašel ob meni, bolj nagonsko kot kaj drugega, dotaknila.. toliko besed verjetno še nikoli nisem povedala z enim samim dotikom.. preden sem dobila odgovor se mi je zdelo da je minilo vsaj nekaj dolgih let.. a mislim, da sva se razumela.. In tako se je začelo.. čudovita noč je bila, ena boljših v življenju,ne glede na to da je deževalo.. Sprehod do centra je bil poglavje zase.. Priznam, da nisem pričakovala, da se bodo stvari po tistem koncertu razvile v tako smer, kot so se.. Priznam, nisem si upala pomisliti. A konec koncev lahko rečem samo to, še sreča da smo šli na koncert.. Še sreča...Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-78403107101695610832009-10-26T23:17:00.003+01:002009-10-26T23:33:24.947+01:00N X(krat) zakajMed starimi blodnjami iz gimnazijskih časov sem našla tole, ki sem jo napisala 8. januarja 2002.. ja minilo je že skoraj osem let ampak ironija je v tem, da se še vedno sprašujem ista vprašanja.. grozno, da se človek v toliko letih ne premakne nikamor, je pa kljub vsemu res....<br /><br /><br />(Zakaj je tako nemogoče dobiti nekaj, kar bi te osrečevalo vsako minuto znova? Zakaj je nekoga ob katerem se ti ustavi dih in se ti zašibijo kolena tako težko osvojiti? Zakaj takega človeka enostavno ne moreš imeti? Zakaj ga ne moreš še tisočkrat poljubiti tako sladko, kot si ga poljubila nekoč? Zakaj se ne moreš še milijonkrat priviti k njemu in čutiti njegovo dihanje? Ga nežno prijeti za roko? Zakaj ti ne pusti, da bi ga ljubkovala ali od jutra do večera in od večera do jutra razvajala na tisoč in en način? Zakaj te noče spustiti v bližino njegovega toplega srca? Zakaj je tako neskončno sladek njegov pogled, pa četudi ne gleda tebe, zakaj je tako neubranljiv, četudi se obrne stran, ko se srečata? Zakaj je on tak? In zakaj si taka ti? Zakaj je svet takšen? Zakaj..? )Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-18889291182057659722009-10-26T22:08:00.002+01:002009-10-26T22:41:55.892+01:00Sovražim ponedeljke..že od nekdaj je bilo tako.. že od srednje šole naprej.. in današnji se mi zdi, da spet spada v tisto kategorijo.. pa čeprau je treba priznati, da sploh ni bilo tako grozno kot bi lahko bilo.. a kljub temu.. nekaj ogromnega mi manjka.. nekaj.. ne vem točno zakaj.. ali pa vem..mogoče si spet in ponovno ne upam priznati..<br /><br />Mislim, da se je obroč, ki sem ga zgradila okoli mene začel trgati.. in po pravici povedano to mi ni všeč.. občutek imam, da bom spet trpela.. vem, da bi se morala prepustiti a ne vem kako.. STRAH ME JE.. strah tega, da bom spet prizadeta, da bom trpela zaradi malenkosti.. zakaj torej ? Tako lepo je bilo spet za nekaj trenutkov čutiti nekaj, pa čeprav ne vem točno kaj je bilo.. a kaj ko potem pride resnica, ki je navadno drugačna.. eh.. kaj sploh tvegam? oziroma zakaj ne? tako ali tako ne izgubim ničesar.. razen živcev.. in dneva, ki bi lahko bil popolnoma drugačen.. čuden filing imam.. mogoče bo pa minil.. mogoče bo tokrat drugače.. pa čeprav mislim, da ne bo..<br /><br />Ne preostane mi drugega kot počakati.. ali pač? Lahko naredim kaj drugega? Verjetno lahko.. a vprašanje, če bo zaradi tega kaj drugače.. Bomo videli.. Treba bo počakati še kak dan ali dva..Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-15536186904290561592009-08-27T18:24:00.002+02:002009-08-27T18:48:29.722+02:00Grrrrrrrrrrr.........Tako jezna sem. Že dolgo časa nisem bila tako jezna. Nase seveda.. Če bi se lahko, bi se udarila in to zelo, zelo močno in z veseljem.. Mogoče bi pomagalo vsaj malo, malo in bi se vsaj za nekaj trenutkov streznila.. No ali pa si izbila vse skupaj iz glave.. Resnično se sprašujem kako mi vedno rata.. ne glede na vse kar sem že dala skozi.. ne glede na zaviranje, na "baje" zdravo pamet.. skratka...vse, vse.. kako mi vedno uspe pridet v to situacijo? Resno? Hmm.. kljub prigovarjanju v smislu.. ma ne, sej ni tko, sej je itak brezveze in podobnim foram.. sem tuki.. in kaj naj zdaj naredim.. si priznam? PRIZNAM? a si sploh lahko priznam kaj takega? Hmm.. ne vem še.. ampak vem pa, da čutim.. in to je tisto, kar me najbolj živcira.. kako sem si lahko dovolila kaj takega? A sploh premorem kanček pameti? Že tako se mi zdi, da mi možgani odmirajo.. ampak tole.. da se ne morem prepričat, da neki ni ravno najboljše... in se to kljub vsemu zgodi.. ZAKAJ? Resno naj si priznam? KAKO?? Ne vem kako..Tudi sanja se mi ne.. Ahhh.. Kakorkoli že.. vračam se tja kjer sem že bila...na točno tisto točko, kjer sem si že rekla.. ja, zdaj vem.. in ja izučilo me je... Ampak ne.. očitno me ni.. tudi malo me ni.. Zakaj bi se drugače šla kaj takega? Kdaj me bo izučilo? Kolikokrat bom še morala priti na to točko in se spraševati iste stvari.. Res se mi ne da več.. Ampak.. Sama sem kriva in malo se mi svita tudi zakaj.. Ne, danes si tudi tega ne morem priznati... morda jutri.. ali pa čez kak teden... Jasno mi je samo nekaj.. ne smem se vračati, res ne smem.. ker bom tako naredila še večje sranje.. Treba bo potegnit črto.. In kako naredim to? Še enkrat nimam pojma.. Res.. Grrrrr....Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-83979067367016548002009-08-21T12:10:00.002+02:002009-08-21T12:14:01.929+02:00težko je bilo.....najtežje...<br /><br />..nositi nekaj za nekoga in vedeti, da ga nikoli ne bo nazaj..<br /><br /><br />...se vidimo v naslednjem življenju, na vrhu zasneženega hriba..<br /><br />...Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-70080424927720200032009-07-27T22:05:00.002+02:002009-07-27T22:59:31.170+02:00Čista romantikaKaj povedati o preteklem vikendu je dobro vprašanje? Toliko stvari se je zgodilo, da je težko izbrati tiste pomembnejše... ampak se bom potrudila..<br /><br />Preživljali smo vikend ob Kolpi, kjer sta dva sošolca in kul frenda proslavljala 25 preživetih let... Žurka je bila nepozabna s takšnimi in drugačnimi vložki (tudi tisti starodavni in skorajda ponarodeli v smislu " Kolpa šumi, jeb* se mi" niso manjkali), ki smo jih bili navajeni že iz srednje šole in pa seveda tudi iz kasnejših let.. Ujeli smo se kot vedno tako, kot da nismo ubrali vsak svojo pot v življenju in spet bili eno.. za neumnosti, za smeh, drug za drugega.. Res je bilo super... in nepozabno..<br /><br />Dooolgi noči je sledilo zaspano jutro in dopoldne, ki je odneslo nekaj starih obrazov in prineslo nekaj novih. Malo po poldnevu so nas oblekli v neoprene ter nas varnostno opremili, porazdelili po raftih in nas spustili do vode.. uživancija se je pričela.. Sama sem se dodelila simpatičnemu fantu, ki mi je delal družbo v enem izmed malih čolnov.. Mislim, da nam je vsem skupaj prijala rekreacija, še bolj pa nam je bila v užitek hladna voda, ki je ohladila naše vroče in boleče glave.. Kolega naju je spretno vodil po brzicah, globinah in plitvinah ter se vsake toliko časa malo zadrl naj veslam, ker sem se spozabila zaprla oči in samo uživala.. Kako le ne bi uživala?!.. Drseli smo po reki, med skorajda neokrnjeno naravo, medtem pa je nežno deževalo.. dež je ob stiku z vodo ustvarjal neopisljiv zvok, ki je bil za moje pojme nekaj najlepšega, kar sem slišala v življenju.. in skupaj z vsem okoli ustvaril čisto romantiko.. ne vem, česa bi si človek še lahko želel.. bilo je popolno..<br />Vreme se je kasneje spremenilo in sonček je posijal ter še dodatno popestril vse skupaj.... postali smo še bolj razigrani in divji.. seveda ni manjkalo obveznega špricanja, zaletavanja in premetavanja.. Na cilj smo prispeli takorekoč še prehitro, treba je omeniti, da sva vse prepreke in ovire najhitreje premagala jaz in moj simpatični soveslač.. Očitno sva bila kar vredu team... =)<br /><br />Vikend smo zaključili še z bolj zasebno zabavo pri enem izmed slavljencev, ki pa je kaj kmalu zamrla, saj smo bili vsi zelooo utrujeni od napornega dneva in dolge pretekle noči.<br /><br />Kakor koli že.. super je bilo, vredno ponovitve kadarkoli, vsekakor pa čim prej.. =)<br /><br />Aja... pa hvala fantje, dbest vikend je bil! =)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-40462634887179744102009-06-09T08:40:00.002+02:002009-06-09T08:49:40.113+02:00TO DO LIST za letošnje poletje<ul><li>SE ČIM VEČ DRUŽIT Z MOJIMI DRAGIMI PRIJATELJI<br /></li><li><br /></li><li>JIT V AVSTRIJO IN ŠVICO ( park Swarovski in podobno..)</li><li><br /></li><li>RAZISKAT ZAGREB IN OBISKAT ŽIVALSKI VRT<br /></li><li><br /></li><li>Napisat diplomo (če bo kej časa umes =))</li><li><br /></li><li> BIT ČIM VEČ ČASA NA MORJU (if possible ne v ISTRI)</li><li><br /></li><li>JIT NA SURF KAMP (in s tem uresničit svoje sanje)</li><li><br /></li><li>PRITI V DOBRO ŠPORTNO FORMO (se govori, da jo bom potrebovala)</li><li><br /></li><li>SLIŠAT VEČ ALI PA VSAJ DUCAT DOBRIH KONCERTOV</li></ul><br />Po potrebi se seznam lahko dopolne seveda, ampak za začetek bo dovolj... =)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-27588413586192398622009-06-08T22:43:00.002+02:002009-06-08T22:49:01.032+02:00Kaj narediš.... ko ostaneš sam? Sredi sobe, sredi stanovanja, sredi Ljubljane, sredi sveta? Hmm..<br /><br />Tečen si sam sebi, nenavajen situacije, ne zdi se ti prav.. a tako mora biti očitno..<br /><br />In kaj narediš?<br /><br />Začneš pisati.. vračaš se k nečemu kar si neizmerno rad počel in te je osrečevalo.. pa poizkusimo.. vse bo bolje od samote.. vse..Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-61365333793814632782009-06-08T22:42:00.001+02:002009-06-08T22:43:36.824+02:00I am back..Že stotič.. ampak tokrat za dlje časa... upam...Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-53873627100860425532008-11-06T08:03:00.002+01:002008-11-06T08:19:55.529+01:00Don't do this at home or at all...To bom delila z vami samo zato, da ne bo kdo ponovil iste napake kot jaz. Včeraj sem se po 14dnevnem prepričevanju z raznih koncev odločila, da končno operem kup svinjskih superg z neprijetnim videzom in še bolj neprijetnim vonjem. Znamke teh superg Vans, Roxy, Globe in Quiksilver moram našteti, saj bodo potem pomembne pri nadaljnem razvoju zgodbe.. Začelo se je standardno, odstranitev vezalk, in notranjega vložka, drgnenje po zunanji strani.. ko sem s tem zaključila sem jih vse skupaj veselo vrgla v pralni stroj, tako kot sedaj že miljonkrat in bila vsa srečna, da je moje delo končano.. ja no, saj je bilo, le rezultat je bil drugačen kot tisti, ki sem ga pričakovala jaz. Kako uro in pol po tem, ko sem jih dala v stroj sem se vrnila v kopalnico, da bi jih vzela ven me je skoraj kap. Dva para copatov sta odnesla pranje brez posebnosti, dva pa niti ne. Moje predrage supergice Roxy so bile včasih lepo porisane z različnimi odtenki zelene, sedaj pa so bleščeče bele, nikjer ni več sledu o kakršni koli barvi. Tomaževe Vanske, ki so imele tak ene 10-15cm velik črn napis Vans pa so ostale brez tega napisa. ??? Zakaj.. pojma nimam, nikol se mi še ni zgodilo kaj takega. Ne bi rekla, da bi vlila notr kako razrečilo al pa kaj podbnega, ampak ne.. Res mi ni jasno. Kvaliteta na višku, ni kej.<br /><br />Nauk zgodbe: copate perite na roke, pa če še tako smrdijo, vsaj barve in napisi bodo ostali takšni, kot so bili, ko ste jih kupili.Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-56369884720236438162008-11-05T11:19:00.001+01:002008-11-05T11:20:58.016+01:00Pa še to..<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://3.bp.blogspot.com/_wS0Op_NtLcQ/SRFzQRl-dTI/AAAAAAAAAXk/S6MZuEoG0c4/s1600-h/n820643446_942652_7130.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px; height: 300px;" src="http://3.bp.blogspot.com/_wS0Op_NtLcQ/SRFzQRl-dTI/AAAAAAAAAXk/S6MZuEoG0c4/s400/n820643446_942652_7130.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5265116162810606898" border="0" /></a><br />Če bi mi kdo rad kej kupil za rd, malo za premislek.. Kej takega bi takoj imela ;) Se priporočam..Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-58335899807000781102008-11-05T11:16:00.001+01:002008-11-05T11:17:06.202+01:00Ja.... mau nove podobe.. tud spremembe so potrebne vsake tolk=) itak in pika.Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-55583406137620345692008-11-05T10:43:00.002+01:002008-11-05T11:12:08.887+01:00Down in the past...Zanimiv vikend imam za sabo.. Po dolgem času sem se imela res fino v svojih domačih krajih.. Zahvala gre vsem od staršev do srednješolskim kolegom, ki so bili tok kul, da so me prenašal in mi popestril praznike.<br /><br />V petek smo šli na Halloween žur, eni z flašami v rokah, jaz pa z avtom. Na začetku je kazalo, da mi bo morda malo dolgčas, a kasneje sem bila presenečena, prijetno seveda. Prišel je kolega Izi iz srednješolskih dni in začeli smo obujati spomine na pretekli viknd, ko smo imel obletnco.. In tako se je začelo.. in nadaljevalo.. in kar naenkrat me je bilo povsod dosti. Povabljena sem bila v dom malo prej opisanega kolega in bilo je skrajno zabavno. Navdušena nad njihovo hišo sem bila skorajda prisiljena v to, da sprobam playstation. Ja, nikoli prej ga še nisem, no.. In bilo je skrajno smešno.. mislim, da sem se zaletela v čisto vsak kamen, ki mi je zapiral pot... Izi je neskončno užival in se krohotal ob moji nesposobnosti. Upejmo, da se bom naslednjič bolje odrezala..<br /><br />Skupaj sva nato zbezala iz hiše še drugega sošolca Nejca in kar naenkrat smo bili spet stara družba iz srednje šole na kupu.. Nekateri vidno bolj resni in trezni, kot takrat, a kljub temu sem imela ves čas občutek, da smo to še vedno mi in da se v vseh teh letih vmes praktično ni zgodilo čisto nič in da še vedno skupaj gulimo klopi.<br /><br />Večer je bil zabaven, nimam kaj drugega za reči.. Poleg nekaj manjših zapletov, preprov.. Obujali smo stare fore, skušali razrešit par starih problemov, videvali ljudi, ki so se nenormalno lepo obnašali do nas, za razliko od nekoč, ter delali plane, kako bomo popravili par krivic, ki smo jih naredili. Ja, kot sem že zadnjič ugotovila odraščamo in opravičevanje ter razreševanje starih problemov očitno spada v to poglavje.. Zaenkrat nam gre kar dobro, saj tako se meni zdi..=)<br /><br />Poleg vsega sem tokrat imela "s sabo" tudi brata, ki gre čisto po mojih stopinjah (baje). No v bistvu sem bila samo njegov prevoz. Morm ga kar malo pohvalit, se je kar dobro obnašal, sem mislila, da bo bolj bed. Še plesu je z mano, heh =)<br /><br />Tudi sam koncert ni bil slab, tako da lahko na splošno rečem, da je bil super večer.. lahko bi bilo seveda še boljše.. ampak včasih je treba bit z malim zadovoljen, vsaj tko pravjo.. baje...Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-25888335399184824272008-10-22T10:12:00.002+02:002008-10-22T10:20:37.445+02:00grlo me boliČudno se počutim.. Po eni strani srečno, po drugi mi gre ful stvari na živce. Ampak tako verjetno mora biti. Srečna sem, ker se grem v petek končno spet malo uredit k frizerju, saj je treba priznati, da je sedaj moj narastek postal že skrajno neokusen. Veselim se tudi vikenda na kočevskem, ki bo kombiniran z obletnico mature.. Ne morem verjeti, da je minilo že celih 5 let. <br />Po drugi strani pa je svet krut, spet prihajam v fazo, da bom počas začela govorit včasih tolikokrat izrečene besede "moški so prasci"... Poleg tega pa me še dodatno žalostijo stvari, ki se dogajajo na splošno. Na našem koncu sta se v avtomobilu spet ubila dva "otroka". Resno ne morem razumeti, kaj imajo v glavi.. Zakaj hočejo ubiti vse okoli sebe, cesta ni igrišče in tega ne razumejo.. in jaz ne razumem vsega.. Grozljivo je..<br />Ali bo kdaj boljše v vseh pogledih? Resnično upam....Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-49506584585881361052008-10-20T08:18:00.003+02:002008-10-20T08:45:17.302+02:00Če loh on(i), loh tud jzNaporen vikend je za nami.. Mushu je organizirala prav fantastično praznovanje rojstnega dneva.. res kapo dol srce, imela sem se ful fajn. A glede na to, da sem imela spet preveč stvari v glavi, ki sem jih hotela popolnoma izbrisat se je zgodilo to, kar sem pričakovala.. Prekomerne količine itak.. Lahko rečem samo to, da smo na srečo plesali, ker če ne bi plesali, bi bilo slabo, slabo =) Skratka.. v nekem trenutku proti jutru sem se odločila, da se počasi odpravim domov... In potem jeb** taksisti.. resno.. glede na to, da mi ni ostalo ful dnarja sem ene tri vprašala.. ej a bo dost tok do Šiške.. in vsi so mi odkimavali.. Ja super.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem se odpravila peš do doma.. Super.. Čist sama.. Vedno sem trdila, da kej takega ne bom nikol naredila.. in spet se je zgodilo obratno.. No od Cvetličarne do Grošljeve 25minut, se mi zdi skor svetlobni rekord.. ampak ponoči/zjutraj se mi ni zdelo ravno tako.. Ja priznam, kar dobro me je bilo strah, ves čas sem mela prisluhe in občutek, da bo nekdo skočil iz kakega grmovja.. ah ja, upam, da takšnih stvari ne bom pretirano ponavljala..=) Po dveh urah spanja sem se prebudila v prečudovit dan in kljub namenom prejšnega dneva, da bom kul, ker sem imela ob dveh popoldne tekmo.. in to ne tako, kjer bi lahko mirno sedela za mizo, ampak tako kjer bo potrebno skakat in laufat in se premikat.. Meni je bilo pa kar dobro Slabooo.. sam to mi je šlo po glavi.. Vendar potem sem začela razmišljati.. sej take stvari vsi igralci raznih športov počnejo, zakaj ne bi tudi jaz.. in sem nekaj pojedla in se prepričala, da sem kul.. in ne boste vrjeli uspelo mi je v celoti.. Ko sem ta tretjič na tekmi skočila v blok, glave sploh nisem več čutila in bilo je super... Poleg tega smo še obe tekme zmagale, tako da je bilo vse skupaj super izkupiček... Vsa akcija skupaj se je končala s 12 urnim spanjem, ki se je zavleklo v nedeljsko jutro...<br /><br />Konec koncev smo preživeli, bilo je super in spoznala sem nekaj novega.. gibanje the day after je fuuuul dobra stvar.... toplo priporočam vsem!=)Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-37244473702876473002008-10-19T19:21:00.000+02:002008-10-19T19:22:56.900+02:00Draga.....Mushu..<br /><br />Hepi brzdej še iz teh koncev!!!!!!!! Puse ****Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-83466532029015994792008-10-17T09:22:00.004+02:002008-10-17T09:26:14.928+02:00Aaaaaaaa......Fak pa tako vreme... %#+/x#x'&/%#/!!!<br /><br />Sem mislila izlit vse svoje jezne misli, pa sem si premislila.. Mogoče, ko me bo nehala glava bolet od udarca, ki sem ga prejela z dežnikom od sovaščana ali pa, ko se mi hlače vsaj napol posušijo in se ne bom več počutila, kot da sedim v vodi, ki mi sega čez kolena.. mogoče... uffffff.....Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8321385791679489179.post-15327745942703665842008-10-16T08:37:00.003+02:002008-10-16T08:47:21.097+02:00Novo obdobje?Dolgčas mi je. Tok dolgčas, da delam neke ogromne in resne plane kako bom spremenila svoje življenje. No pa ne bom o njih govorila, ker se mi tud za njih zdi da so dolgočasni. Kaj se dogaja z mano? Jesenska utrujenost? Kaj drugega? Nimam pametnih odgovorov na ta vprašanja. Vem samo to, kar čutim. In da ne bo kdo narobe razumel imam se skrajno fino, a vseeno mi je dolgčas. Ena izmed stvari, ki jo počnem v zadnjih dneh s katero se trudim popestriti življenje je pisanje. Ja že tri objave na blogu v treh dnevih so rekord in je jasno, da nekaj ni čist ok. =) Poleg tega sem začela pisati nekaj, kar upam, da bo nekega dneva imelo rep in glavo. Bomo videli, če mi bo uspelo. Sestavljeno pa bo iz stavkov ali delov besedil komadov, ki so mi všeč ali pa ne. Za zdaj imam že celo dva smiselna stavka in ene 70 jih čaka na to, da jih vpletem v zgodbo.. Ampak saj se mi nikamor ne mudi, stvar pa me neskončno zabava in to je moj cilj pri vsej stvari. Kako bo z ostalimi stvarmi bomo pa še videli.Ajahttp://www.blogger.com/profile/03147627052094829349noreply@blogger.com2