Itak je brezveze =)

N X(krat) zakaj

2009-10-26T23:17:00.003+01:00

Med starimi blodnjami iz gimnazijskih časov sem našla tole, ki sem jo napisala 8. januarja 2002.. ja minilo je že skoraj osem let ampak ironija je v tem, da se še vedno sprašujem ista vprašanja.. grozno, da se človek v toliko letih ne premakne nikamor, je pa kljub vsemu res....

(Zakaj je tako nemogoče dobiti nekaj, kar bi te osrečevalo vsako minuto znova? Zakaj je nekoga ob katerem se ti ustavi dih in se ti zašibijo kolena tako težko osvojiti? Zakaj takega človeka enostavno ne moreš imeti? Zakaj ga ne moreš še tisočkrat poljubiti tako sladko, kot si ga poljubila nekoč? Zakaj se ne moreš še milijonkrat priviti k njemu in čutiti njegovo dihanje? Ga nežno prijeti za roko? Zakaj ti ne pusti, da bi ga ljubkovala ali od jutra do večera in od večera do jutra razvajala na tisoč in en način? Zakaj te noče spustiti v bližino njegovega toplega srca? Zakaj je tako neskončno sladek njegov pogled, pa četudi ne gleda tebe, zakaj je tako neubranljiv, četudi se obrne stran, ko se srečata? Zakaj je on tak? In zakaj si taka ti? Zakaj je svet takšen? Zakaj..? )

Sovražim ponedeljke..

2009-10-26T22:08:00.002+01:00

že od nekdaj je bilo tako.. že od srednje šole naprej.. in današnji se mi zdi, da spet spada v tisto kategorijo.. pa čeprau je treba priznati, da sploh ni bilo tako grozno kot bi lahko bilo.. a kljub temu.. nekaj ogromnega mi manjka.. nekaj.. ne vem točno zakaj.. ali pa vem..mogoče si spet in ponovno ne upam priznati..

Mislim, da se je obroč, ki sem ga zgradila okoli mene začel trgati.. in po pravici povedano to mi ni všeč.. občutek imam, da bom spet trpela.. vem, da bi se morala prepustiti a ne vem kako.. STRAH ME JE.. strah tega, da bom spet prizadeta, da bom trpela zaradi malenkosti.. zakaj torej ? Tako lepo je bilo spet za nekaj trenutkov čutiti nekaj, pa čeprav ne vem točno kaj je bilo.. a kaj ko potem pride resnica, ki je navadno drugačna.. eh.. kaj sploh tvegam? oziroma zakaj ne? tako ali tako ne izgubim ničesar.. razen živcev.. in dneva, ki bi lahko bil popolnoma drugačen.. čuden filing imam.. mogoče bo pa minil.. mogoče bo tokrat drugače.. pa čeprav mislim, da ne bo..

Ne preostane mi drugega kot počakati.. ali pač? Lahko naredim kaj drugega? Verjetno lahko.. a vprašanje, če bo zaradi tega kaj drugače.. Bomo videli.. Treba bo počakati še kak dan ali dva..

Grrrrrrrrrrr.........

2009-08-27T18:24:00.002+02:00

Tako jezna sem. Že dolgo časa nisem bila tako jezna. Nase seveda.. Če bi se lahko, bi se udarila in to zelo, zelo močno in z veseljem.. Mogoče bi pomagalo vsaj malo, malo in bi se vsaj za nekaj trenutkov streznila.. No ali pa si izbila vse skupaj iz glave.. Resnično se sprašujem kako mi vedno rata.. ne glede na vse kar sem že dala skozi.. ne glede na zaviranje, na "baje" zdravo pamet.. skratka...vse, vse.. kako mi vedno uspe pridet v to situacijo? Resno? Hmm.. kljub prigovarjanju v smislu.. ma ne, sej ni tko, sej je itak brezveze in podobnim foram.. sem tuki.. in kaj naj zdaj naredim.. si priznam? PRIZNAM? a si sploh lahko priznam kaj takega? Hmm.. ne vem še.. ampak vem pa, da čutim.. in to je tisto, kar me najbolj živcira.. kako sem si lahko dovolila kaj takega? A sploh premorem kanček pameti? Že tako se mi zdi, da mi možgani odmirajo.. ampak tole.. da se ne morem prepričat, da neki ni ravno najboljše... in se to kljub vsemu zgodi.. ZAKAJ? Resno naj si priznam? KAKO?? Ne vem kako..Tudi sanja se mi ne.. Ahhh.. Kakorkoli že.. vračam se tja kjer sem že bila...na točno tisto točko, kjer sem si že rekla.. ja, zdaj vem.. in ja izučilo me je... Ampak ne.. očitno me ni.. tudi malo me ni.. Zakaj bi se drugače šla kaj takega? Kdaj me bo izučilo? Kolikokrat bom še morala priti na to točko in se spraševati iste stvari.. Res se mi ne da več.. Ampak.. Sama sem kriva in malo se mi svita tudi zakaj.. Ne, danes si tudi tega ne morem priznati... morda jutri.. ali pa čez kak teden... Jasno mi je samo nekaj.. ne smem se vračati, res ne smem.. ker bom tako naredila še večje sranje.. Treba bo potegnit črto.. In kako naredim to? Še enkrat nimam pojma.. Res.. Grrrrr....

težko je bilo...

2009-08-21T12:10:00.002+02:00

..najtežje...

..nositi nekaj za nekoga in vedeti, da ga nikoli ne bo nazaj..

...se vidimo v naslednjem življenju, na vrhu zasneženega hriba..

...

Čista romantika

2009-07-27T22:05:00.002+02:00

Kaj povedati o preteklem vikendu je dobro vprašanje? Toliko stvari se je zgodilo, da je težko izbrati tiste pomembnejše... ampak se bom potrudila..

Preživljali smo vikend ob Kolpi, kjer sta dva sošolca in kul frenda proslavljala 25 preživetih let... Žurka je bila nepozabna s takšnimi in drugačnimi vložki (tudi tisti starodavni in skorajda ponarodeli v smislu " Kolpa šumi, jeb* se mi" niso manjkali), ki smo jih bili navajeni že iz srednje šole in pa seveda tudi iz kasnejših let.. Ujeli smo se kot vedno tako, kot da nismo ubrali vsak svojo pot v življenju in spet bili eno.. za neumnosti, za smeh, drug za drugega.. Res je bilo super... in nepozabno..

Dooolgi noči je sledilo zaspano jutro in dopoldne, ki je odneslo nekaj starih obrazov in prineslo nekaj novih. Malo po poldnevu so nas oblekli v neoprene ter nas varnostno opremili, porazdelili po raftih in nas spustili do vode.. uživancija se je pričela.. Sama sem se dodelila simpatičnemu fantu, ki mi je delal družbo v enem izmed malih čolnov.. Mislim, da nam je vsem skupaj prijala rekreacija, še bolj pa nam je bila v užitek hladna voda, ki je ohladila naše vroče in boleče glave.. Kolega naju je spretno vodil po brzicah, globinah in plitvinah ter se vsake toliko časa malo zadrl naj veslam, ker sem se spozabila zaprla oči in samo uživala.. Kako le ne bi uživala?!.. Drseli smo po reki, med skorajda neokrnjeno naravo, medtem pa je nežno deževalo.. dež je ob stiku z vodo ustvarjal neopisljiv zvok, ki je bil za moje pojme nekaj najlepšega, kar sem slišala v življenju.. in skupaj z vsem okoli ustvaril čisto romantiko.. ne vem, česa bi si človek še lahko želel.. bilo je popolno..
Vreme se je kasneje spremenilo in sonček je posijal ter še dodatno popestril vse skupaj.... postali smo še bolj razigrani in divji.. seveda ni manjkalo obveznega špricanja, zaletavanja in premetavanja.. Na cilj smo prispeli takorekoč še prehitro, treba je omeniti, da sva vse prepreke in ovire najhitreje premagala jaz in moj simpatični soveslač.. Očitno sva bila kar vredu team... =)

Vikend smo zaključili še z bolj zasebno zabavo pri enem izmed slavljencev, ki pa je kaj kmalu zamrla, saj smo bili vsi zelooo utrujeni od napornega dneva in dolge pretekle noči.

Kakor koli že.. super je bilo, vredno ponovitve kadarkoli, vsekakor pa čim prej.. =)

Aja... pa hvala fantje, dbest vikend je bil! =)

TO DO LIST za letošnje poletje

2009-06-09T08:40:00.002+02:00

SE ČIM VEČ DRUŽIT Z MOJIMI DRAGIMI PRIJATELJI
JIT V AVSTRIJO IN ŠVICO ( park Swarovski in podobno..)
RAZISKAT ZAGREB IN OBISKAT ŽIVALSKI VRT
Napisat diplomo (če bo kej časa umes =))
BIT ČIM VEČ ČASA NA MORJU (if possible ne v ISTRI)
JIT NA SURF KAMP (in s tem uresničit svoje sanje)
PRITI V DOBRO ŠPORTNO FORMO (se govori, da jo bom potrebovala)
SLIŠAT VEČ ALI PA VSAJ DUCAT DOBRIH KONCERTOV

Po potrebi se seznam lahko dopolne seveda, ampak za začetek bo dovolj... =)

Kaj narediš..

2009-06-08T22:43:00.002+02:00

.. ko ostaneš sam? Sredi sobe, sredi stanovanja, sredi Ljubljane, sredi sveta? Hmm..

Tečen si sam sebi, nenavajen situacije, ne zdi se ti prav.. a tako mora biti očitno..

In kaj narediš?

Začneš pisati.. vračaš se k nečemu kar si neizmerno rad počel in te je osrečevalo.. pa poizkusimo.. vse bo bolje od samote.. vse..

I am back..

2009-06-08T22:42:00.001+02:00

Že stotič.. ampak tokrat za dlje časa... upam...

Don't do this at home or at all...

2008-11-06T08:03:00.002+01:00

To bom delila z vami samo zato, da ne bo kdo ponovil iste napake kot jaz. Včeraj sem se po 14dnevnem prepričevanju z raznih koncev odločila, da končno operem kup svinjskih superg z neprijetnim videzom in še bolj neprijetnim vonjem. Znamke teh superg Vans, Roxy, Globe in Quiksilver moram našteti, saj bodo potem pomembne pri nadaljnem razvoju zgodbe.. Začelo se je standardno, odstranitev vezalk, in notranjega vložka, drgnenje po zunanji strani.. ko sem s tem zaključila sem jih vse skupaj veselo vrgla v pralni stroj, tako kot sedaj že miljonkrat in bila vsa srečna, da je moje delo končano.. ja no, saj je bilo, le rezultat je bil drugačen kot tisti, ki sem ga pričakovala jaz. Kako uro in pol po tem, ko sem jih dala v stroj sem se vrnila v kopalnico, da bi jih vzela ven me je skoraj kap. Dva para copatov sta odnesla pranje brez posebnosti, dva pa niti ne. Moje predrage supergice Roxy so bile včasih lepo porisane z različnimi odtenki zelene, sedaj pa so bleščeče bele, nikjer ni več sledu o kakršni koli barvi. Tomaževe Vanske, ki so imele tak ene 10-15cm velik črn napis Vans pa so ostale brez tega napisa. ??? Zakaj.. pojma nimam, nikol se mi še ni zgodilo kaj takega. Ne bi rekla, da bi vlila notr kako razrečilo al pa kaj podbnega, ampak ne.. Res mi ni jasno. Kvaliteta na višku, ni kej.

Nauk zgodbe: copate perite na roke, pa če še tako smrdijo, vsaj barve in napisi bodo ostali takšni, kot so bili, ko ste jih kupili.

Pa še to..

2008-11-05T11:19:00.001+01:00

Če bi mi kdo rad kej kupil za rd, malo za premislek.. Kej takega bi takoj imela ;) Se priporočam..

Ja..

2008-11-05T11:16:00.001+01:00

.. mau nove podobe.. tud spremembe so potrebne vsake tolk=) itak in pika.

Down in the past...

2008-11-05T10:43:00.002+01:00

Zanimiv vikend imam za sabo.. Po dolgem času sem se imela res fino v svojih domačih krajih.. Zahvala gre vsem od staršev do srednješolskim kolegom, ki so bili tok kul, da so me prenašal in mi popestril praznike.

V petek smo šli na Halloween žur, eni z flašami v rokah, jaz pa z avtom. Na začetku je kazalo, da mi bo morda malo dolgčas, a kasneje sem bila presenečena, prijetno seveda. Prišel je kolega Izi iz srednješolskih dni in začeli smo obujati spomine na pretekli viknd, ko smo imel obletnco.. In tako se je začelo.. in nadaljevalo.. in kar naenkrat me je bilo povsod dosti. Povabljena sem bila v dom malo prej opisanega kolega in bilo je skrajno zabavno. Navdušena nad njihovo hišo sem bila skorajda prisiljena v to, da sprobam playstation. Ja, nikoli prej ga še nisem, no.. In bilo je skrajno smešno.. mislim, da sem se zaletela v čisto vsak kamen, ki mi je zapiral pot... Izi je neskončno užival in se krohotal ob moji nesposobnosti. Upejmo, da se bom naslednjič bolje odrezala..

Skupaj sva nato zbezala iz hiše še drugega sošolca Nejca in kar naenkrat smo bili spet stara družba iz srednje šole na kupu.. Nekateri vidno bolj resni in trezni, kot takrat, a kljub temu sem imela ves čas občutek, da smo to še vedno mi in da se v vseh teh letih vmes praktično ni zgodilo čisto nič in da še vedno skupaj gulimo klopi.

Večer je bil zabaven, nimam kaj drugega za reči.. Poleg nekaj manjših zapletov, preprov.. Obujali smo stare fore, skušali razrešit par starih problemov, videvali ljudi, ki so se nenormalno lepo obnašali do nas, za razliko od nekoč, ter delali plane, kako bomo popravili par krivic, ki smo jih naredili. Ja, kot sem že zadnjič ugotovila odraščamo in opravičevanje ter razreševanje starih problemov očitno spada v to poglavje.. Zaenkrat nam gre kar dobro, saj tako se meni zdi..=)

Poleg vsega sem tokrat imela "s sabo" tudi brata, ki gre čisto po mojih stopinjah (baje). No v bistvu sem bila samo njegov prevoz. Morm ga kar malo pohvalit, se je kar dobro obnašal, sem mislila, da bo bolj bed. Še plesu je z mano, heh =)

Tudi sam koncert ni bil slab, tako da lahko na splošno rečem, da je bil super večer.. lahko bi bilo seveda še boljše.. ampak včasih je treba bit z malim zadovoljen, vsaj tko pravjo.. baje...

grlo me boli

2008-10-22T10:12:00.002+02:00

Čudno se počutim.. Po eni strani srečno, po drugi mi gre ful stvari na živce. Ampak tako verjetno mora biti. Srečna sem, ker se grem v petek končno spet malo uredit k frizerju, saj je treba priznati, da je sedaj moj narastek postal že skrajno neokusen. Veselim se tudi vikenda na kočevskem, ki bo kombiniran z obletnico mature.. Ne morem verjeti, da je minilo že celih 5 let.
Po drugi strani pa je svet krut, spet prihajam v fazo, da bom počas začela govorit včasih tolikokrat izrečene besede "moški so prasci"... Poleg tega pa me še dodatno žalostijo stvari, ki se dogajajo na splošno. Na našem koncu sta se v avtomobilu spet ubila dva "otroka". Resno ne morem razumeti, kaj imajo v glavi.. Zakaj hočejo ubiti vse okoli sebe, cesta ni igrišče in tega ne razumejo.. in jaz ne razumem vsega.. Grozljivo je..
Ali bo kdaj boljše v vseh pogledih? Resnično upam....

Če loh on(i), loh tud jz

2008-10-20T08:18:00.003+02:00

Naporen vikend je za nami.. Mushu je organizirala prav fantastično praznovanje rojstnega dneva.. res kapo dol srce, imela sem se ful fajn. A glede na to, da sem imela spet preveč stvari v glavi, ki sem jih hotela popolnoma izbrisat se je zgodilo to, kar sem pričakovala.. Prekomerne količine itak.. Lahko rečem samo to, da smo na srečo plesali, ker če ne bi plesali, bi bilo slabo, slabo =) Skratka.. v nekem trenutku proti jutru sem se odločila, da se počasi odpravim domov... In potem jeb** taksisti.. resno.. glede na to, da mi ni ostalo ful dnarja sem ene tri vprašala.. ej a bo dost tok do Šiške.. in vsi so mi odkimavali.. Ja super.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem se odpravila peš do doma.. Super.. Čist sama.. Vedno sem trdila, da kej takega ne bom nikol naredila.. in spet se je zgodilo obratno.. No od Cvetličarne do Grošljeve 25minut, se mi zdi skor svetlobni rekord.. ampak ponoči/zjutraj se mi ni zdelo ravno tako.. Ja priznam, kar dobro me je bilo strah, ves čas sem mela prisluhe in občutek, da bo nekdo skočil iz kakega grmovja.. ah ja, upam, da takšnih stvari ne bom pretirano ponavljala..=) Po dveh urah spanja sem se prebudila v prečudovit dan in kljub namenom prejšnega dneva, da bom kul, ker sem imela ob dveh popoldne tekmo.. in to ne tako, kjer bi lahko mirno sedela za mizo, ampak tako kjer bo potrebno skakat in laufat in se premikat.. Meni je bilo pa kar dobro Slabooo.. sam to mi je šlo po glavi.. Vendar potem sem začela razmišljati.. sej take stvari vsi igralci raznih športov počnejo, zakaj ne bi tudi jaz.. in sem nekaj pojedla in se prepričala, da sem kul.. in ne boste vrjeli uspelo mi je v celoti.. Ko sem ta tretjič na tekmi skočila v blok, glave sploh nisem več čutila in bilo je super... Poleg tega smo še obe tekme zmagale, tako da je bilo vse skupaj super izkupiček... Vsa akcija skupaj se je končala s 12 urnim spanjem, ki se je zavleklo v nedeljsko jutro...

Konec koncev smo preživeli, bilo je super in spoznala sem nekaj novega.. gibanje the day after je fuuuul dobra stvar.... toplo priporočam vsem!=)

Draga..

2008-10-19T19:21:00.000+02:00

...Mushu..

Hepi brzdej še iz teh koncev!!!!!!!! Puse ****

Aaaaaaaa...

2008-10-17T09:22:00.004+02:00

...Fak pa tako vreme... %#+/x#x'&/%#/!!!

Sem mislila izlit vse svoje jezne misli, pa sem si premislila.. Mogoče, ko me bo nehala glava bolet od udarca, ki sem ga prejela z dežnikom od sovaščana ali pa, ko se mi hlače vsaj napol posušijo in se ne bom več počutila, kot da sedim v vodi, ki mi sega čez kolena.. mogoče... uffffff.....

Novo obdobje?

2008-10-16T08:37:00.003+02:00

Dolgčas mi je. Tok dolgčas, da delam neke ogromne in resne plane kako bom spremenila svoje življenje. No pa ne bom o njih govorila, ker se mi tud za njih zdi da so dolgočasni. Kaj se dogaja z mano? Jesenska utrujenost? Kaj drugega? Nimam pametnih odgovorov na ta vprašanja. Vem samo to, kar čutim. In da ne bo kdo narobe razumel imam se skrajno fino, a vseeno mi je dolgčas. Ena izmed stvari, ki jo počnem v zadnjih dneh s katero se trudim popestriti življenje je pisanje. Ja že tri objave na blogu v treh dnevih so rekord in je jasno, da nekaj ni čist ok. =) Poleg tega sem začela pisati nekaj, kar upam, da bo nekega dneva imelo rep in glavo. Bomo videli, če mi bo uspelo. Sestavljeno pa bo iz stavkov ali delov besedil komadov, ki so mi všeč ali pa ne. Za zdaj imam že celo dva smiselna stavka in ene 70 jih čaka na to, da jih vpletem v zgodbo.. Ampak saj se mi nikamor ne mudi, stvar pa me neskončno zabava in to je moj cilj pri vsej stvari. Kako bo z ostalimi stvarmi bomo pa še videli.

Nekaj malega

2008-10-15T10:54:00.002+02:00

Ne morem verjeti kako malo je potrebno, da ti nekdo, ki ga sploh ne poznaš polepša dan... če mu to seveda dovoliš. Danes mi je naklučje pripeljalo dva fanta na avtobusu, ki sta sedela pred menoj. Bila sta vsekakor nekje iz ribniškega konca, glede na način govora.. Počutila sem se kot, da sedim v klopi in da se moji nekdanji sošolci veselo pogovarjajo okoli mene. Debate, ki sta jih mela so bile sicer preglasne, ampak smešne in čisto fantovske.. A kej avto voziš? in podobne... ja, fantje so bili še otroci =) Ampak naglas je bil tisto, kar me je tako zabavalo, da sem prav morala zadrževati izbruhe smeha. Manjkale niso niti izrazite izjave za to geografsko področje kot na primer: "vajžde" in podobne... Ugotovila sem, da mi prav manjka tak način govorjenja, pogrešam ga.. komaj čakam obletnico, ki nas čaka prihodnji vikend, da jih bom imela spet na kupu vse in da bojo kej lepega po njihovo povedali =) Neznanima fantoma pa hvala za lepše jutro, pa še kdaj ane ;)

Mogoče je luna kriva

2008-10-14T08:57:00.002+02:00

Ne more se kul končat tak dan.. čudn občutek imam resno.. Zjutri se je začelo že s tem, da sem težko težko vstala iz postelje.. Še sedaj, dve ure kasneje komaj gledam. Pa ne vem zakaj, spala sem več kot dovolj. Skratka po težkem ustajanju sem se otovorjena kot osel z vrečkami polnimi nagrad odpravila delovnemu dnevu naproti.. In čudne stvari so se nadaljevale, ko sem se privlekla do postaje za trolo. Moja mesečna je naenkrat izginila. Kar ni je bilo več. Pa bi morala biti, ker se spomnim kako sem jo dala v žep. Ampak res je ni bilo.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem spet prijela vrečke v roko in se odpravila po isti poti kot sem prišla in upala, da ne bom rabila iti do doma, da bi spet ugledala ta kos papirja.. No na srečno nisem potrebovala dolgo, da sem jo vzrla, pa tudi trole nisem zamudila, zaradi neprijetne situacije, vsaj nekaj... Baje je nekaj z luno danes, ne vem kaj, ker ne poslušam pozorno.. Bomo videli, upam, da je za danes komplikacij konec, upam..

Da pa ne bom samo jamrala... življenje je drugače lepo in letošnja jesen je res krasna.. pa še vreme nam je celo naklonjeno.. čeprav sonček bolj malo vidim in čutim, je vseeeno fajn vedet, da lahko vsaj nekateri uživajo na njem.. Ja fino je.. =) Kljub luni in ostalim stvarem.. =)

Ljubljana "moj doma" =)

2008-10-01T08:19:00.002+02:00

No tole pomembno stvar je potrebno omeniti. 1 oktober je danes, to pomeni, da se začenja moje 6. leto bivanja v Ljubljani. In rečem lahko, da sem srečna, da lahko rečem, da sem sedaj v Ljubljani doma. No naslednje leto si samo še stalno prebivališče spremenim, pa je stvar zapečatena do konca. Ljubljana me je spremenila, predvsem na boljše in skorajda ne vidim razloga, da bi jo kdaj zapustila. Seveda obstajajo stvari, ki bi me prepričale, ampak težko verjamem, da so mogoče. Pridobila sem nešteto stvari. Spremenila sem se, nisem več večni pesimist (zdaj sem samo še občasni=)), postala sem blondinka, skorajda sem že končala faks, spoznala par resnično kul ljudi, ki jih ljubim in nasplošno imam občutek, da se je vse pozitivno premaknilo naprej.

Ne vem ali je to krivda samo Ljubljane ali morda še česa drugega a vseeno bom rekla.. Ljubljana hvala ti, zakon si! =)

Čisto sprejemljiv slovenski film

2008-09-15T08:30:00.002+02:00

V zadnjem času se na vseh področjih vračam v preteklost.. včeraj je tako naneslo, da sem se praktično vrnila kar v svoje otroštvo.. od tega je sedaj pa že kar nekaj let.. baje... =) ja včeraj, sem si ogledala film, ki so ga dolgo, dolgo nazaj sicer vrteli kot nadaljevanko, po Živ-Žavu se mi zdi (nisem pa prepričana =) ) Ja v starih časih so naši filmarji še znali narediti dobr film... pa čeprav je ta film mladinski.. pa kaj.. za tiste, ki še sedaj malo verjamemo v pravljice je to še vedno zanimivo.. Skratka gledala sem film Čisto pravi gusar, ki se ponaša s super igralsko zasedbo, predvsem pa so mi všeč kraji kjer je bilo to snemano.. Cres, Hr.. Ja včasih je bilo to čisto enostavno, saj smo bili vsi v isti državi.. Po filmu smo ugotovili, da je bila ena scena snemana točno tam, kjer smo se mi predlani šli enkrat tekom noči naked swimming =) heh... Zabavno skratka.. Močno priporočam ogled, da boste tud ostali ugotovili, če je še kej otroka v vas.. jaz sem ugotovila, da je to še kako res.. =) Ostalo bo tako, kot sem nekoč zapisala v eni svojih zgodbic.. za vedno bom ostala naivna punčka, ki spi z medvedkom in vrjame v pravljice =) Ja taka pač sem.. heh =) Pa če vam je prav ali ne...

Ne, ne niste se me še rešl...

2008-09-03T15:19:00.002+02:00

Ja sam tko na hitr.. da šefica ne vid.. =) Še sem tle.. bom začela spet pisat..sam mau cajta mi dejte =) Še kak teden al pa dva..Saj to ni nič proti dvema mesecoma... K pogrešam tole bluzenje tukej =) Tko, da I will be back.. mam dost za povedat.. sploh ne vem kje bom začela.. ah ja nekje bom že =) heh... skratka.. v kratkem... =) ja...

Babji večer

2008-06-18T09:28:00.002+02:00

Včer smo bli v kinu, spet po nekaj mesecih, ampak se je splačalo. Pet žensk se nas je spravilo gledat film Seks v mestu, ja kaj pa drugega. Fino je blo razen tega, da me je malo motilo, da so naredili tako pocukrano holivudski konec.. resno... sem mislila, da ljudje več ne palijo na take stvari, ampak očitno se motim, če tak film nardijo s takšnim koncem. Ne vem, morda je to spet samo moj pogled, jaz sem si poanto celotne nadaljevanke predstavljala drugače... ampak okej, tud prav.. sej ni bilo tako slabo.. pa vseeno.. a resno še kdo vrjame v pravljice, there is no such thing as... eh, ne bom spet začela z mojimi črnogledimi pogledi na svet.. Dež je kriv..komaj čakam, da se pokaže sonce, ker tole deževno obdobje že resnično dobro mori celotno zadevo.. Se mi zdi, da smo meli pozim lepše vreme.. kriza..
Skratka film priporočam za ogled, ampak tako bolj za sporostitev, kot za res.. =)

16 maj

2008-05-28T12:43:00.002+02:00

Včeraj sem sedela v najbolj znosni sobi v stanovanju in še vedno sem se počutila kot, da me nekdo poliva z vodo. Poslušala sem musko, ker se mi ni dalo učiti. In tako sem se namesto poglablanja v snov, poglablala moje razumevanje skladb. May 16, Lagwagon.. končno razumem pomen tega komada in zakaj mi je bil vedno tako všeč.. nekaj časa sem potrebovala, ampak zdaj razumem. Drugače pa sem jezna, totalno sem jezna.. Lagwagoni pridejo v Slovenijo, končno.... neki kar si želim že od drugega letnika gimnazije in kva pol.. pol jz ne morm na koncert k me ni v Sloveniji. Fak ane... Očitno bom dejansko mogla na koncert kam v Anglijo, ker oni in jaz v Sloveniji si nismo usojeni, tako kot še marsikej druzga. Ah tko pač je.. Ne moremo imeti vsega naenkrat.

Vrsar

2008-05-26T19:03:00.007+02:00

No pa smo jo spet mahnili v tiste kraje, k našim sosedom in zopet je bilo fino fajn in še kaj bi se lahko reklo. Vreme je bilo popolno, tok popolno, da sem po par letih spet tako ožgana, da me je kar malo sram, ko hodim po svetu. Ampak se dogajajo tudi take stvari, kaj hočemo..

Večino časa smo takole gledali in čakali pristanke.. tole tukaj je večina moje sobotno-nedeljske druščine..

Vmes smo se učili zlagati padalo in podobne stvari... Obnavljali smo svoje znanje igranja odbojke..

Ta pogumni smo končali v morda res rahlo hladni a toliko bolj osvežujoči vodi..

Tisti res pogumni pa so se odločili za skok s padalom.. bravo Simona še enkrat, kapo dol...=)

Tole je bila tudi zadnja slika, ki mi jo je uspelo posneti, potem se je fotoaparat odločil, da on ne bo več delal.. To se je zgodilo predvsem na veliko olajšanje fantov, ki so meli potem mir pred mano..

Škoda tako sedaj ne morem dodati fotoreportaže celotnega preostanka večera, ko smo se odločili da nekaj spijemo.. Začeli smo že na letališču nadaljevali v Vrsarju, kje točno ne vem, ker sem izgubila orintacijo kot še nikol ne. Odšli smo na pijačo v mesto, na poti nazaj sva se s Simono usatvile v enem lokalu, kjer sva si za mojo izmišljeno cifro ( 0051 304 305, če ma kdo to cifro naj mi oprosti..), dobile zastonj martini od nekega albančka.. Jao.. dost hitro sva se pobrale od tam, vendar so nam fantje med tem že pobegnili in potem se je zgodilo to kar sem že povedala..izgubili sva se.. približna smer mi je bila jasana, ampak v treh poizkusih nisva zadeli prave ulice.. Pa ne, da sva bili tako zdelani, enostavno orientacija mi ni šla najbolje v sobotni noči ... Potem naju je seveda rešil princ na belem konju, bolj točno v srebnem avtu in naju odpeljal nazaj. Bilo je zabavno.
Naslednje jutro ni bilo večjih pretresov, ob sedmih sem se odločila, da ne morem več spati in odšla na kavo z enim izmed udeležencev, ki je profesor kemije in je tak car, da lahko rečem samo, da se vsi profesorji, ki sem jih do sedaj spoznala lahko samo skrijejo pred njim. Kapo dol..
No in tako je dan minil hitro, še prehitro in že smo se morali vrniti v resnični svet. In zdaj smo spet tu. Škoda, da lepe stvari vedno trajajo tako kratko...