Grrrrrrrrrrr.........

Tako jezna sem. Že dolgo časa nisem bila tako jezna. Nase seveda.. Če bi se lahko, bi se udarila in to zelo, zelo močno in z veseljem.. Mogoče bi pomagalo vsaj malo, malo in bi se vsaj za nekaj trenutkov streznila.. No ali pa si izbila vse skupaj iz glave.. Resnično se sprašujem kako mi vedno rata.. ne glede na vse kar sem že dala skozi.. ne glede na zaviranje, na "baje" zdravo pamet.. skratka...vse, vse.. kako mi vedno uspe pridet v to situacijo? Resno? Hmm.. kljub prigovarjanju v smislu.. ma ne, sej ni tko, sej je itak brezveze in podobnim foram.. sem tuki.. in kaj naj zdaj naredim.. si priznam? PRIZNAM? a si sploh lahko priznam kaj takega? Hmm.. ne vem še.. ampak vem pa, da čutim.. in to je tisto, kar me najbolj živcira.. kako sem si lahko dovolila kaj takega? A sploh premorem kanček pameti? Že tako se mi zdi, da mi možgani odmirajo.. ampak tole.. da se ne morem prepričat, da neki ni ravno najboljše... in se to kljub vsemu zgodi.. ZAKAJ? Resno naj si priznam? KAKO?? Ne vem kako..Tudi sanja se mi ne.. Ahhh.. Kakorkoli že.. vračam se tja kjer sem že bila...na točno tisto točko, kjer sem si že rekla.. ja, zdaj vem.. in ja izučilo me je... Ampak ne.. očitno me ni.. tudi malo me ni.. Zakaj bi se drugače šla kaj takega? Kdaj me bo izučilo? Kolikokrat bom še morala priti na to točko in se spraševati iste stvari.. Res se mi ne da več.. Ampak.. Sama sem kriva in malo se mi svita tudi zakaj.. Ne, danes si tudi tega ne morem priznati... morda jutri.. ali pa čez kak teden... Jasno mi je samo nekaj.. ne smem se vračati, res ne smem.. ker bom tako naredila še večje sranje.. Treba bo potegnit črto.. In kako naredim to? Še enkrat nimam pojma.. Res.. Grrrrr....

težko je bilo...

..najtežje...

..nositi nekaj za nekoga in vedeti, da ga nikoli ne bo nazaj..


...se vidimo v naslednjem življenju, na vrhu zasneženega hriba..

...

Čista romantika

Kaj povedati o preteklem vikendu je dobro vprašanje? Toliko stvari se je zgodilo, da je težko izbrati tiste pomembnejše... ampak se bom potrudila..

Preživljali smo vikend ob Kolpi, kjer sta dva sošolca in kul frenda proslavljala 25 preživetih let... Žurka je bila nepozabna s takšnimi in drugačnimi vložki (tudi tisti starodavni in skorajda ponarodeli v smislu " Kolpa šumi, jeb* se mi" niso manjkali), ki smo jih bili navajeni že iz srednje šole in pa seveda tudi iz kasnejših let.. Ujeli smo se kot vedno tako, kot da nismo ubrali vsak svojo pot v življenju in spet bili eno.. za neumnosti, za smeh, drug za drugega.. Res je bilo super... in nepozabno..

Dooolgi noči je sledilo zaspano jutro in dopoldne, ki je odneslo nekaj starih obrazov in prineslo nekaj novih. Malo po poldnevu so nas oblekli v neoprene ter nas varnostno opremili, porazdelili po raftih in nas spustili do vode.. uživancija se je pričela.. Sama sem se dodelila simpatičnemu fantu, ki mi je delal družbo v enem izmed malih čolnov.. Mislim, da nam je vsem skupaj prijala rekreacija, še bolj pa nam je bila v užitek hladna voda, ki je ohladila naše vroče in boleče glave.. Kolega naju je spretno vodil po brzicah, globinah in plitvinah ter se vsake toliko časa malo zadrl naj veslam, ker sem se spozabila zaprla oči in samo uživala.. Kako le ne bi uživala?!.. Drseli smo po reki, med skorajda neokrnjeno naravo, medtem pa je nežno deževalo.. dež je ob stiku z vodo ustvarjal neopisljiv zvok, ki je bil za moje pojme nekaj najlepšega, kar sem slišala v življenju.. in skupaj z vsem okoli ustvaril čisto romantiko.. ne vem, česa bi si človek še lahko želel.. bilo je popolno..
Vreme se je kasneje spremenilo in sonček je posijal ter še dodatno popestril vse skupaj.... postali smo še bolj razigrani in divji.. seveda ni manjkalo obveznega špricanja, zaletavanja in premetavanja.. Na cilj smo prispeli takorekoč še prehitro, treba je omeniti, da sva vse prepreke in ovire najhitreje premagala jaz in moj simpatični soveslač.. Očitno sva bila kar vredu team... =)

Vikend smo zaključili še z bolj zasebno zabavo pri enem izmed slavljencev, ki pa je kaj kmalu zamrla, saj smo bili vsi zelooo utrujeni od napornega dneva in dolge pretekle noči.

Kakor koli že.. super je bilo, vredno ponovitve kadarkoli, vsekakor pa čim prej.. =)

Aja... pa hvala fantje, dbest vikend je bil! =)

TO DO LIST za letošnje poletje

• SE ČIM VEČ DRUŽIT Z MOJIMI DRAGIMI PRIJATELJI
  
• 
  
• JIT V AVSTRIJO IN ŠVICO ( park Swarovski in podobno..)
• 
  
• RAZISKAT ZAGREB IN OBISKAT ŽIVALSKI VRT
  
• 
  
• Napisat diplomo (če bo kej časa umes =))
• 
  
• BIT ČIM VEČ ČASA NA MORJU (if possible ne v ISTRI)
• 
  
• JIT NA SURF KAMP (in s tem uresničit svoje sanje)
• 
  
• PRITI V DOBRO ŠPORTNO FORMO (se govori, da jo bom potrebovala)
• 
  
• SLIŠAT VEČ ALI PA VSAJ DUCAT DOBRIH KONCERTOV

Po potrebi se seznam lahko dopolne seveda, ampak za začetek bo dovolj... =)

Kaj narediš..

.. ko ostaneš sam? Sredi sobe, sredi stanovanja, sredi Ljubljane, sredi sveta? Hmm..

Tečen si sam sebi, nenavajen situacije, ne zdi se ti prav.. a tako mora biti očitno..

In kaj narediš?

Začneš pisati.. vračaš se k nečemu kar si neizmerno rad počel in te je osrečevalo.. pa poizkusimo.. vse bo bolje od samote.. vse..

I am back..

Že stotič.. ampak tokrat za dlje časa... upam...

Don't do this at home or at all...

To bom delila z vami samo zato, da ne bo kdo ponovil iste napake kot jaz. Včeraj sem se po 14dnevnem prepričevanju z raznih koncev odločila, da končno operem kup svinjskih superg z neprijetnim videzom in še bolj neprijetnim vonjem. Znamke teh superg Vans, Roxy, Globe in Quiksilver moram našteti, saj bodo potem pomembne pri nadaljnem razvoju zgodbe.. Začelo se je standardno, odstranitev vezalk, in notranjega vložka, drgnenje po zunanji strani.. ko sem s tem zaključila sem jih vse skupaj veselo vrgla v pralni stroj, tako kot sedaj že miljonkrat in bila vsa srečna, da je moje delo končano.. ja no, saj je bilo, le rezultat je bil drugačen kot tisti, ki sem ga pričakovala jaz. Kako uro in pol po tem, ko sem jih dala v stroj sem se vrnila v kopalnico, da bi jih vzela ven me je skoraj kap. Dva para copatov sta odnesla pranje brez posebnosti, dva pa niti ne. Moje predrage supergice Roxy so bile včasih lepo porisane z različnimi odtenki zelene, sedaj pa so bleščeče bele, nikjer ni več sledu o kakršni koli barvi. Tomaževe Vanske, ki so imele tak ene 10-15cm velik črn napis Vans pa so ostale brez tega napisa. ??? Zakaj.. pojma nimam, nikol se mi še ni zgodilo kaj takega. Ne bi rekla, da bi vlila notr kako razrečilo al pa kaj podbnega, ampak ne.. Res mi ni jasno. Kvaliteta na višku, ni kej.

Nauk zgodbe: copate perite na roke, pa če še tako smrdijo, vsaj barve in napisi bodo ostali takšni, kot so bili, ko ste jih kupili.