Itak je brezveze =)

...

2010-08-17T15:02:00.002+02:00

Včeraj bi moral biti D-day.. ampak namesto tega, sem ti prižgala svečko.. Ne bom pozabila nate sonček..

Dnevnik NNN (neke nore najstnice) iz konca maja

2010-06-22T22:40:00.004+02:00

26.5. - Nova muza?

To delam samo zaradi tebe.. no in morda še iz kakšnega drugega razloga, ki pa ni tako pomemben.. niti približno..
Že nekaj časa iščem svojo novo muzo in mislim, da sem jo našla v tebi. Ne, prejšnje nikakor nisem pozabila.. le oditi mu moram pustiti... A kje sem našla ravno tebe? To vprašanje se tudi meni podi po mislih.. Predvsem zato, ker se zavedam kako zelo NAROBE je to, kar čutim.. In če bi imela kanček pameti si ne bi nikoli dovolila, da bi mi prišel do živega. A kljub vsemu.. zdi se mi, da v tebi vidim nekaj, kar drugi spregledajo, nekaj obetavnega.. nekaj, kar pustiš videti le redkim. Jaz sem to našla v tvojih očeh, v pogledu. Vse v meni se dere le eno.. hočeeeeem teeeee. Saj vem.. ne morem te imeti.. NE SMEM! Si prepovedan sadež.. zato pa tudi toliko bolj interesanten verjetno.. In zaradi tebe počnem to, kar počnem danes.. Da bi te vsaj malo izbila iz glave.. pozabila na lesk tvojih oči.. pač pozabila.. Bomo videli ali mi bo uspelo..

27.5. - Next day

Stvar, ki naj bi v teoriji delovala, se v praksi ni ravno najbolje izšla. Vse kar sem si dokazala je to, da te ne bo enostavno spraviti iz glave. Priznati pa moram, da trenutno po tem nimam niti najmanjše potrebe. Sanjarjenje o tebi me osrečuje veliko bolj, kot kakšne druge stvari, kar me seveda čudi, ampak spet ne preveč. Neopisljivo je kako me vleče k tebi.. Vsakič, ko zaprem oči imam pred seboj le tvoje nagajive poglede.. a se ti lahko sploh uprem? Nekaj, kar je tako enostavno izvesti pri ostalih, je pri tebi nemogoče. Če malo pretiravam lahko rečem, da v tvoji bližini postanem žival... samo še nagon v meni me vodi.. hočem strgati vsa tvoja oblačila, videti in ČUTITI tisto popolno telo nad seboj, pod seboj.. nasploh povsod.. Hočem te tako nasilno, kot si ti zadnjič jemal moje poljube.. divje, vroče in poželjivo. Upam, da se zavedaš, da po tistem zadnjič ne bom znala odnehati. Sam si kriv in jaz bom vztrajala...

30.5. - Tistega lepega nedeljskega popoldneva

Po novem imam rada deževne dneve, če so seveda takšni, kot je bil včerajšnji. Ufff vse tole počasi meji na obsesijo. Še vedno si neprestano v mojih mislih in glede na to, kako lepo mi je bilo včeraj, drugega nisem niti pričakovala. Vse kar si naredil in vse kar NISI je samo še polepšalo celotno sliko o tebi. Tako težko sem se upirala. Živčnost, ki je naraščala do trenutka, ko si stopil v sobo je bila neopisljiva... Trenutek, ko si me zagrabil in me spet poljubil je bil čaroben. Vse ostalo ni več imelo pomena. Kako ti to uspe? Tvoj dotik me je stresel kot elektrika. Najraje bi kričala, se drla na ves glas.. a ne bi pomagalo. Preostali svet je izginil za tistih nekaj minut. Samo jaz in ti sva bila tam. Tvoje roke.. moji globoki vzdihi.. tudi tvoji.. slišala sem jih, tudi če si jih nameraval prikriti.. Kasneje si samo ležal ob meni in z glavo sem bila komaj občutno naslonjena nate.. Tvoj vonj je zapolnjeval mojo že tako zmedeno glavo.. ahhhh... Hvala za poljub, ki sem ga dobila v slovo. Saj ni bil ZADNJI !? Tako si sladek, a hkrati tako nevaren. Totalno si me zmešal, totalno.. in samo ti mi lahko pomagaš. Vrn se k men! Ni treba, da je to danes ali jutri.. v sredo bi bilo pa že kr fajn... =)

Maj je mimo in...

2010-05-31T17:00:00.003+02:00

... odločila sem se, da bom spet najstnica. Ne po razmišljanju, ne po obnašanju ali čem drugem, ampak po zapisanih besedah.. Preprosto bo, brez kompliciranja ter zgolj in samo tisto, kar čutim.. Četudi ni prav, je otročje, ni okej, sem prestara za to.. me ne zanima. Hočem spet kaj čutiti in mogoče mi bo to uspelo na tak način... Poizkusiti ni greh.. bomo videli.. Wish me Luck! =)

Luknja v spominu al kej druzga?

2010-03-30T20:28:00.004+02:00

Ker je pisanje o dogodivščinah veliko lažje, kot pisanje diplome dejmo začet takole.. predvsem zaradi tega, ker je to potrebno deliti z ostalimi..

Pred kratkim sem šla na blind date.. No blind je bil predvsem iz enega samega razloga, da se dečkota nisem ravno najbolje spomnila.. Ja, ja seveda krivo je bilo eno pivo preveč in nič drugega =) Nekako me je zelo zanimalo, kakšen imam okus, ko se takole potikam okoli ne ravno popolnoma razsodna in sem si rekla no, pa pojdimo s fantom na kavo.. še vedno je opcija, da pobegnem, saj sem bila včasih kar dober šprinter =) To sem si seveda govorila samo v tolažbo.. In tako je prišel tisti dan in se je bližala določena ura... priznam vedno bolj nervozna sem postajala.. Zastavljala sem si vprašanja v smislu.. Kaj pa če je ful grozn? Kaj pa če bo skos tiho? Kaj pa če je kak nasilen človek? In vsa ta vprašanja so se, ko sem se počasi vlekla skozi Tivoli samo še stopnjevala.. Vsakega, ki je stopal proti meni sem s strahom pogledovala in si nekajkrat, ko so zgolj odkorakali mimo mene pošteno oddahnila.. Ufff.. res je bilo naporno.. Res me je skrbelo. Priznam. A kljub temu sem si dopovedovala.. če bo pač grozno te bo vsaj izučilo.. no saj to tudi ne bi bilo tako slabo, ane..

Ko sem prišla na dogovorjeno mesto, sem se usedla na klopco in si odpočila od napornega sprehoda, ker sem bila vsaj 20 min prehitra.. Zaskrbljeno sem gledala okoli sebe in zelo kmalu sem ga zagledala.. spoznala sem ga v sekundi.. tudi on je bil prehiter.. zanimiva lastnost.. =) In kaj naj rečem.. presenetila sem sama sebe, na pozitiven način seveda.. ampak to je že druga zgodba, za kakšen drug deževen večer...

To je to

2010-03-21T20:34:00.003+01:00

Zadne čase počnem nenavadne zadeve, zelo nenavadne.. Očitno sem nekje na začetku poti sprijaznjevanja s svojimi globjimi strahovi. Ne vem.. Ta teden sem naredila najbolj smešno zadevo.. očitno sem se odločila, da bo počasi potrebno pozabiti na strah pred letali, saj sem predlagala da gremo na Brnik na kavo.. in res smo šli in gledali letala in nisem se počutila ravno fenomenalno, kljub sončku in dobri družbi.. a vseeno naredila sem korak.. upam, da v pravo smer..
Druga nenavadna stvar pa se v bistvu ni zgodila prejšnji teden, vse kar sem naredila je bilo le to, da sem si priznala, da se mi je nekaj zgodilo.. Nekaj kar v teh časih vsekakor nisem pričakovala.. fak, zaljubila sem se.. vsaj malo.. A zgodilo se je.. zaradi spodrsljaja, napake! Verjetno bi bilo bolje, da se ne bi. Mislim, da bi se sedaj veliko bolje počutila.. Vse mi gre na živce in sprašujem se samo eno.. kdaj bo spet tako kot mora biti? Brez, da se pretegneš, brez pregovarjanja, prigovarjanja, razlaganja, opravičevanja, brez vsega... kdaj se bo nekdo trudil zame? Mislim, da si zaslužim bolje. Mogoče se motim, a vseeno. S temle tukaj končujem to kratko norost, ta trenutek. In naslednjo minuto bo spet vse po starem.. Če ne bo šlo drugače se bom prisilila.. Ni druge.. Tudi na splošno bo treba marsikaj spremenit.. lajfstyle.. ker imam dost. Neki bomo spremenili. Način vsekakor. Hočem to! Mislim, da sem sama seb to dolžna. Treba se bo sprijaznit (končno) z vsem kar se je letos zgodilo in jit dalje.. Ker takole samo sama sebe uničujem in itak bom to dvojno plačala. Dovolj je! Hočem nekaj boljšega.. čimprej..

nova Kaja je za ovinkom...=)

Who the fuc** am I kiddin?

2010-02-18T21:08:00.002+01:00

A mi loh pokažete še kako osebo k je večji bik kt sem jz.. verjetno mi ne morete..iz preprostega razloga.. ker verjetno ne obstaja.. ne more obstajat.. ker takih butastih zadev, kot sem si jih jaz zmožna ustvariti v svoji glavi verjetno nihče ni zmožen.. Resno?? Koga zajebavam s takimi, zakaj, v čem je fora, kaj s tem pridobim? Resno? =) Razen živciranja.. Aaaah nima smisla.. =) Kumi čakam jutr zvečer.. par piv, družba... upam, da bo dovolj, da tole spravim iz glave.. Fak.. bolš zame,da bo dovolj.. =)

Mojemu Sončku

2010-02-07T10:22:00.004+01:00

Težko je.. in še težje bo, ko si bom priznala, da je res. Mislim, da si še nisem.. še vedno po tihem upam, da sem morda kaj narobe razumela. Vem, da ni tako. A vseeno se nočem sprijazniti, ker se mi niti sanja ne kako se sprijazniš s čem takim. Vse kar mi roji po glavi je vprašanje zakaaaaj? zakaj ti? Ta debiln svet je včasih res tako nerazumljiv.. Ne razumem.. zakaj se take zadeve vedno dogajajo najboljšim? Ni fer.. Res ni..

Počutim se izgubljeno.. ne vem, kako bom lahko živela brez tebe.. Vedno si bil moj sonček, ki me je vodil po pravi poti.. seveda nevede, a vseeno si me.. V najtežjih trenutkih si se prikazal in me prisilil do tega, da sem začela razmišljati kaj je najbolje zame. Hvala ti. Kdo te bo sedaj zamenjal? Ali vsaj približno nadomestil, ker mislim, da takega kot si bil ti ne bom nikjer več našla.. Hvala ti tudi, ker si bil moj prijatelj.. Od tebe sem se naučila marsikaj, bilo se je vredno učiti.. Vedno.. In za konec koncev si me naučil še eno stvar, vedno naredi tisto, ker hoče tvoje srce, tisto, kar si želiš.. ne glede na to, da morebitne posledice ne bodo lepe.. Ne izpusti priložnosti, ki ti je dana, ker morda je zadnja.. Zdaj to vem, žal prepozno, a držala se bom tega v prihodnje..

Nočem se posloviti od tebe oziroma če uporabim tvoje besede "tako težko se je posloviti od tebe"... ohhh... Ne bom se poslovila.. Še naprej boš živel v meni.. vsi spomini na dneve, ki sva jih prebluzila skupaj, ko sva se samo vozila okoli, na nepozaben trenutek pred vrati biologije, na jutro, ko si bil prva stvar, ki sem jo zagledala in na vse drugo.. Živel boš dalje, jaz te ne dam!!!! V meni in v mojem spominu boš ostal in potihem bom upala, da si še vedno moj sonček, da nisi več tako blizu, ampak da vseeno paziš name..

Pogrešala te bom, vedno te bom imela rada in ne bom pozabila..
... nikoli!

No place like..

2009-12-29T18:58:00.003+01:00

Pravijo, da se konec koncev vedno vse samo uredi... Nikoli nisem verjela v te besede, ampak sedaj spoznavam, da je tudi kaj takega možno... Za mano je težko leto, ki bi ga razdelila v dva dela, v tistega res težkega in tistega norega.. ampak o tem kdaj drugič..
..danes bom govorila o tem s čemer sem začela post.. kako se zadeve same uredijo..če greš naprimer za vikend v domače kraje in se ujameš z ljudmi s katerimi se morda ne bi smel.. In tako se je zgodilo.. bila sem ravno v fazi odpiranja svojih čustev za širšo javnost, ko mi je prekrižal pot.. Izredno me je zabaval, ne morem opisati kako hitro mi je minilo 60km poti.. prehitro! to je bilo vse o čemer sem lahko razmišljala.. no razmišljala sem še o čem drugem, a si nisem upala niti slučajno priznati, da o tem res razmišljam.. bilo je vsaj par resnih razlogov zakaj.. a vseeno se nisem mogla obrnit stran in nehat razmišljat.. in tako smo se podal na en koncert, ki smo ga sicer zamudili, ampak se mi zdi da nikogar od nas to v tistem trenutku ni zares motilo.. vseeno smo se zabavali.. ugotovila sem, da se s pomočjo opojnih substanc še težje kontroliram..zelo težko..kljub temu je bilo zabavno, plesali smo, se drli čudne zadeve.. super je bilo.. a ves ta čas sem si želela samo eno.. da bi si ostali izginili in bi ostala sama tam z njim, pod tistim znakom na steni.. kot bi mu to hotela povedati sem se ga v nekem trenutku, ko se je znašel ob meni, bolj nagonsko kot kaj drugega, dotaknila.. toliko besed verjetno še nikoli nisem povedala z enim samim dotikom.. preden sem dobila odgovor se mi je zdelo da je minilo vsaj nekaj dolgih let.. a mislim, da sva se razumela.. In tako se je začelo.. čudovita noč je bila, ena boljših v življenju,ne glede na to da je deževalo.. Sprehod do centra je bil poglavje zase.. Priznam, da nisem pričakovala, da se bodo stvari po tistem koncertu razvile v tako smer, kot so se.. Priznam, nisem si upala pomisliti. A konec koncev lahko rečem samo to, še sreča da smo šli na koncert.. Še sreča...

N X(krat) zakaj

2009-10-26T23:17:00.003+01:00

Med starimi blodnjami iz gimnazijskih časov sem našla tole, ki sem jo napisala 8. januarja 2002.. ja minilo je že skoraj osem let ampak ironija je v tem, da se še vedno sprašujem ista vprašanja.. grozno, da se človek v toliko letih ne premakne nikamor, je pa kljub vsemu res....

(Zakaj je tako nemogoče dobiti nekaj, kar bi te osrečevalo vsako minuto znova? Zakaj je nekoga ob katerem se ti ustavi dih in se ti zašibijo kolena tako težko osvojiti? Zakaj takega človeka enostavno ne moreš imeti? Zakaj ga ne moreš še tisočkrat poljubiti tako sladko, kot si ga poljubila nekoč? Zakaj se ne moreš še milijonkrat priviti k njemu in čutiti njegovo dihanje? Ga nežno prijeti za roko? Zakaj ti ne pusti, da bi ga ljubkovala ali od jutra do večera in od večera do jutra razvajala na tisoč in en način? Zakaj te noče spustiti v bližino njegovega toplega srca? Zakaj je tako neskončno sladek njegov pogled, pa četudi ne gleda tebe, zakaj je tako neubranljiv, četudi se obrne stran, ko se srečata? Zakaj je on tak? In zakaj si taka ti? Zakaj je svet takšen? Zakaj..? )

Sovražim ponedeljke..

2009-10-26T22:08:00.002+01:00

že od nekdaj je bilo tako.. že od srednje šole naprej.. in današnji se mi zdi, da spet spada v tisto kategorijo.. pa čeprau je treba priznati, da sploh ni bilo tako grozno kot bi lahko bilo.. a kljub temu.. nekaj ogromnega mi manjka.. nekaj.. ne vem točno zakaj.. ali pa vem..mogoče si spet in ponovno ne upam priznati..

Mislim, da se je obroč, ki sem ga zgradila okoli mene začel trgati.. in po pravici povedano to mi ni všeč.. občutek imam, da bom spet trpela.. vem, da bi se morala prepustiti a ne vem kako.. STRAH ME JE.. strah tega, da bom spet prizadeta, da bom trpela zaradi malenkosti.. zakaj torej ? Tako lepo je bilo spet za nekaj trenutkov čutiti nekaj, pa čeprav ne vem točno kaj je bilo.. a kaj ko potem pride resnica, ki je navadno drugačna.. eh.. kaj sploh tvegam? oziroma zakaj ne? tako ali tako ne izgubim ničesar.. razen živcev.. in dneva, ki bi lahko bil popolnoma drugačen.. čuden filing imam.. mogoče bo pa minil.. mogoče bo tokrat drugače.. pa čeprav mislim, da ne bo..

Ne preostane mi drugega kot počakati.. ali pač? Lahko naredim kaj drugega? Verjetno lahko.. a vprašanje, če bo zaradi tega kaj drugače.. Bomo videli.. Treba bo počakati še kak dan ali dva..

Grrrrrrrrrrr.........

2009-08-27T18:24:00.002+02:00

Tako jezna sem. Že dolgo časa nisem bila tako jezna. Nase seveda.. Če bi se lahko, bi se udarila in to zelo, zelo močno in z veseljem.. Mogoče bi pomagalo vsaj malo, malo in bi se vsaj za nekaj trenutkov streznila.. No ali pa si izbila vse skupaj iz glave.. Resnično se sprašujem kako mi vedno rata.. ne glede na vse kar sem že dala skozi.. ne glede na zaviranje, na "baje" zdravo pamet.. skratka...vse, vse.. kako mi vedno uspe pridet v to situacijo? Resno? Hmm.. kljub prigovarjanju v smislu.. ma ne, sej ni tko, sej je itak brezveze in podobnim foram.. sem tuki.. in kaj naj zdaj naredim.. si priznam? PRIZNAM? a si sploh lahko priznam kaj takega? Hmm.. ne vem še.. ampak vem pa, da čutim.. in to je tisto, kar me najbolj živcira.. kako sem si lahko dovolila kaj takega? A sploh premorem kanček pameti? Že tako se mi zdi, da mi možgani odmirajo.. ampak tole.. da se ne morem prepričat, da neki ni ravno najboljše... in se to kljub vsemu zgodi.. ZAKAJ? Resno naj si priznam? KAKO?? Ne vem kako..Tudi sanja se mi ne.. Ahhh.. Kakorkoli že.. vračam se tja kjer sem že bila...na točno tisto točko, kjer sem si že rekla.. ja, zdaj vem.. in ja izučilo me je... Ampak ne.. očitno me ni.. tudi malo me ni.. Zakaj bi se drugače šla kaj takega? Kdaj me bo izučilo? Kolikokrat bom še morala priti na to točko in se spraševati iste stvari.. Res se mi ne da več.. Ampak.. Sama sem kriva in malo se mi svita tudi zakaj.. Ne, danes si tudi tega ne morem priznati... morda jutri.. ali pa čez kak teden... Jasno mi je samo nekaj.. ne smem se vračati, res ne smem.. ker bom tako naredila še večje sranje.. Treba bo potegnit črto.. In kako naredim to? Še enkrat nimam pojma.. Res.. Grrrrr....

težko je bilo...

2009-08-21T12:10:00.002+02:00

..najtežje...

..nositi nekaj za nekoga in vedeti, da ga nikoli ne bo nazaj..

...se vidimo v naslednjem življenju, na vrhu zasneženega hriba..

...

Čista romantika

2009-07-27T22:05:00.002+02:00

Kaj povedati o preteklem vikendu je dobro vprašanje? Toliko stvari se je zgodilo, da je težko izbrati tiste pomembnejše... ampak se bom potrudila..

Preživljali smo vikend ob Kolpi, kjer sta dva sošolca in kul frenda proslavljala 25 preživetih let... Žurka je bila nepozabna s takšnimi in drugačnimi vložki (tudi tisti starodavni in skorajda ponarodeli v smislu " Kolpa šumi, jeb* se mi" niso manjkali), ki smo jih bili navajeni že iz srednje šole in pa seveda tudi iz kasnejših let.. Ujeli smo se kot vedno tako, kot da nismo ubrali vsak svojo pot v življenju in spet bili eno.. za neumnosti, za smeh, drug za drugega.. Res je bilo super... in nepozabno..

Dooolgi noči je sledilo zaspano jutro in dopoldne, ki je odneslo nekaj starih obrazov in prineslo nekaj novih. Malo po poldnevu so nas oblekli v neoprene ter nas varnostno opremili, porazdelili po raftih in nas spustili do vode.. uživancija se je pričela.. Sama sem se dodelila simpatičnemu fantu, ki mi je delal družbo v enem izmed malih čolnov.. Mislim, da nam je vsem skupaj prijala rekreacija, še bolj pa nam je bila v užitek hladna voda, ki je ohladila naše vroče in boleče glave.. Kolega naju je spretno vodil po brzicah, globinah in plitvinah ter se vsake toliko časa malo zadrl naj veslam, ker sem se spozabila zaprla oči in samo uživala.. Kako le ne bi uživala?!.. Drseli smo po reki, med skorajda neokrnjeno naravo, medtem pa je nežno deževalo.. dež je ob stiku z vodo ustvarjal neopisljiv zvok, ki je bil za moje pojme nekaj najlepšega, kar sem slišala v življenju.. in skupaj z vsem okoli ustvaril čisto romantiko.. ne vem, česa bi si človek še lahko želel.. bilo je popolno..
Vreme se je kasneje spremenilo in sonček je posijal ter še dodatno popestril vse skupaj.... postali smo še bolj razigrani in divji.. seveda ni manjkalo obveznega špricanja, zaletavanja in premetavanja.. Na cilj smo prispeli takorekoč še prehitro, treba je omeniti, da sva vse prepreke in ovire najhitreje premagala jaz in moj simpatični soveslač.. Očitno sva bila kar vredu team... =)

Vikend smo zaključili še z bolj zasebno zabavo pri enem izmed slavljencev, ki pa je kaj kmalu zamrla, saj smo bili vsi zelooo utrujeni od napornega dneva in dolge pretekle noči.

Kakor koli že.. super je bilo, vredno ponovitve kadarkoli, vsekakor pa čim prej.. =)

Aja... pa hvala fantje, dbest vikend je bil! =)

TO DO LIST za letošnje poletje

2009-06-09T08:40:00.002+02:00

SE ČIM VEČ DRUŽIT Z MOJIMI DRAGIMI PRIJATELJI
JIT V AVSTRIJO IN ŠVICO ( park Swarovski in podobno..)
RAZISKAT ZAGREB IN OBISKAT ŽIVALSKI VRT
Napisat diplomo (če bo kej časa umes =))
BIT ČIM VEČ ČASA NA MORJU (if possible ne v ISTRI)
JIT NA SURF KAMP (in s tem uresničit svoje sanje)
PRITI V DOBRO ŠPORTNO FORMO (se govori, da jo bom potrebovala)
SLIŠAT VEČ ALI PA VSAJ DUCAT DOBRIH KONCERTOV

Po potrebi se seznam lahko dopolne seveda, ampak za začetek bo dovolj... =)

Kaj narediš..

2009-06-08T22:43:00.002+02:00

.. ko ostaneš sam? Sredi sobe, sredi stanovanja, sredi Ljubljane, sredi sveta? Hmm..

Tečen si sam sebi, nenavajen situacije, ne zdi se ti prav.. a tako mora biti očitno..

In kaj narediš?

Začneš pisati.. vračaš se k nečemu kar si neizmerno rad počel in te je osrečevalo.. pa poizkusimo.. vse bo bolje od samote.. vse..

I am back..

2009-06-08T22:42:00.001+02:00

Že stotič.. ampak tokrat za dlje časa... upam...

Don't do this at home or at all...

2008-11-06T08:03:00.002+01:00

To bom delila z vami samo zato, da ne bo kdo ponovil iste napake kot jaz. Včeraj sem se po 14dnevnem prepričevanju z raznih koncev odločila, da končno operem kup svinjskih superg z neprijetnim videzom in še bolj neprijetnim vonjem. Znamke teh superg Vans, Roxy, Globe in Quiksilver moram našteti, saj bodo potem pomembne pri nadaljnem razvoju zgodbe.. Začelo se je standardno, odstranitev vezalk, in notranjega vložka, drgnenje po zunanji strani.. ko sem s tem zaključila sem jih vse skupaj veselo vrgla v pralni stroj, tako kot sedaj že miljonkrat in bila vsa srečna, da je moje delo končano.. ja no, saj je bilo, le rezultat je bil drugačen kot tisti, ki sem ga pričakovala jaz. Kako uro in pol po tem, ko sem jih dala v stroj sem se vrnila v kopalnico, da bi jih vzela ven me je skoraj kap. Dva para copatov sta odnesla pranje brez posebnosti, dva pa niti ne. Moje predrage supergice Roxy so bile včasih lepo porisane z različnimi odtenki zelene, sedaj pa so bleščeče bele, nikjer ni več sledu o kakršni koli barvi. Tomaževe Vanske, ki so imele tak ene 10-15cm velik črn napis Vans pa so ostale brez tega napisa. ??? Zakaj.. pojma nimam, nikol se mi še ni zgodilo kaj takega. Ne bi rekla, da bi vlila notr kako razrečilo al pa kaj podbnega, ampak ne.. Res mi ni jasno. Kvaliteta na višku, ni kej.

Nauk zgodbe: copate perite na roke, pa če še tako smrdijo, vsaj barve in napisi bodo ostali takšni, kot so bili, ko ste jih kupili.

Pa še to..

2008-11-05T11:19:00.001+01:00

Če bi mi kdo rad kej kupil za rd, malo za premislek.. Kej takega bi takoj imela ;) Se priporočam..

Ja..

2008-11-05T11:16:00.001+01:00

.. mau nove podobe.. tud spremembe so potrebne vsake tolk=) itak in pika.

Down in the past...

2008-11-05T10:43:00.002+01:00

Zanimiv vikend imam za sabo.. Po dolgem času sem se imela res fino v svojih domačih krajih.. Zahvala gre vsem od staršev do srednješolskim kolegom, ki so bili tok kul, da so me prenašal in mi popestril praznike.

V petek smo šli na Halloween žur, eni z flašami v rokah, jaz pa z avtom. Na začetku je kazalo, da mi bo morda malo dolgčas, a kasneje sem bila presenečena, prijetno seveda. Prišel je kolega Izi iz srednješolskih dni in začeli smo obujati spomine na pretekli viknd, ko smo imel obletnco.. In tako se je začelo.. in nadaljevalo.. in kar naenkrat me je bilo povsod dosti. Povabljena sem bila v dom malo prej opisanega kolega in bilo je skrajno zabavno. Navdušena nad njihovo hišo sem bila skorajda prisiljena v to, da sprobam playstation. Ja, nikoli prej ga še nisem, no.. In bilo je skrajno smešno.. mislim, da sem se zaletela v čisto vsak kamen, ki mi je zapiral pot... Izi je neskončno užival in se krohotal ob moji nesposobnosti. Upejmo, da se bom naslednjič bolje odrezala..

Skupaj sva nato zbezala iz hiše še drugega sošolca Nejca in kar naenkrat smo bili spet stara družba iz srednje šole na kupu.. Nekateri vidno bolj resni in trezni, kot takrat, a kljub temu sem imela ves čas občutek, da smo to še vedno mi in da se v vseh teh letih vmes praktično ni zgodilo čisto nič in da še vedno skupaj gulimo klopi.

Večer je bil zabaven, nimam kaj drugega za reči.. Poleg nekaj manjših zapletov, preprov.. Obujali smo stare fore, skušali razrešit par starih problemov, videvali ljudi, ki so se nenormalno lepo obnašali do nas, za razliko od nekoč, ter delali plane, kako bomo popravili par krivic, ki smo jih naredili. Ja, kot sem že zadnjič ugotovila odraščamo in opravičevanje ter razreševanje starih problemov očitno spada v to poglavje.. Zaenkrat nam gre kar dobro, saj tako se meni zdi..=)

Poleg vsega sem tokrat imela "s sabo" tudi brata, ki gre čisto po mojih stopinjah (baje). No v bistvu sem bila samo njegov prevoz. Morm ga kar malo pohvalit, se je kar dobro obnašal, sem mislila, da bo bolj bed. Še plesu je z mano, heh =)

Tudi sam koncert ni bil slab, tako da lahko na splošno rečem, da je bil super večer.. lahko bi bilo seveda še boljše.. ampak včasih je treba bit z malim zadovoljen, vsaj tko pravjo.. baje...

grlo me boli

2008-10-22T10:12:00.002+02:00

Čudno se počutim.. Po eni strani srečno, po drugi mi gre ful stvari na živce. Ampak tako verjetno mora biti. Srečna sem, ker se grem v petek končno spet malo uredit k frizerju, saj je treba priznati, da je sedaj moj narastek postal že skrajno neokusen. Veselim se tudi vikenda na kočevskem, ki bo kombiniran z obletnico mature.. Ne morem verjeti, da je minilo že celih 5 let.
Po drugi strani pa je svet krut, spet prihajam v fazo, da bom počas začela govorit včasih tolikokrat izrečene besede "moški so prasci"... Poleg tega pa me še dodatno žalostijo stvari, ki se dogajajo na splošno. Na našem koncu sta se v avtomobilu spet ubila dva "otroka". Resno ne morem razumeti, kaj imajo v glavi.. Zakaj hočejo ubiti vse okoli sebe, cesta ni igrišče in tega ne razumejo.. in jaz ne razumem vsega.. Grozljivo je..
Ali bo kdaj boljše v vseh pogledih? Resnično upam....

Če loh on(i), loh tud jz

2008-10-20T08:18:00.003+02:00

Naporen vikend je za nami.. Mushu je organizirala prav fantastično praznovanje rojstnega dneva.. res kapo dol srce, imela sem se ful fajn. A glede na to, da sem imela spet preveč stvari v glavi, ki sem jih hotela popolnoma izbrisat se je zgodilo to, kar sem pričakovala.. Prekomerne količine itak.. Lahko rečem samo to, da smo na srečo plesali, ker če ne bi plesali, bi bilo slabo, slabo =) Skratka.. v nekem trenutku proti jutru sem se odločila, da se počasi odpravim domov... In potem jeb** taksisti.. resno.. glede na to, da mi ni ostalo ful dnarja sem ene tri vprašala.. ej a bo dost tok do Šiške.. in vsi so mi odkimavali.. Ja super.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem se odpravila peš do doma.. Super.. Čist sama.. Vedno sem trdila, da kej takega ne bom nikol naredila.. in spet se je zgodilo obratno.. No od Cvetličarne do Grošljeve 25minut, se mi zdi skor svetlobni rekord.. ampak ponoči/zjutraj se mi ni zdelo ravno tako.. Ja priznam, kar dobro me je bilo strah, ves čas sem mela prisluhe in občutek, da bo nekdo skočil iz kakega grmovja.. ah ja, upam, da takšnih stvari ne bom pretirano ponavljala..=) Po dveh urah spanja sem se prebudila v prečudovit dan in kljub namenom prejšnega dneva, da bom kul, ker sem imela ob dveh popoldne tekmo.. in to ne tako, kjer bi lahko mirno sedela za mizo, ampak tako kjer bo potrebno skakat in laufat in se premikat.. Meni je bilo pa kar dobro Slabooo.. sam to mi je šlo po glavi.. Vendar potem sem začela razmišljati.. sej take stvari vsi igralci raznih športov počnejo, zakaj ne bi tudi jaz.. in sem nekaj pojedla in se prepričala, da sem kul.. in ne boste vrjeli uspelo mi je v celoti.. Ko sem ta tretjič na tekmi skočila v blok, glave sploh nisem več čutila in bilo je super... Poleg tega smo še obe tekme zmagale, tako da je bilo vse skupaj super izkupiček... Vsa akcija skupaj se je končala s 12 urnim spanjem, ki se je zavleklo v nedeljsko jutro...

Konec koncev smo preživeli, bilo je super in spoznala sem nekaj novega.. gibanje the day after je fuuuul dobra stvar.... toplo priporočam vsem!=)

Draga..

2008-10-19T19:21:00.000+02:00

...Mushu..

Hepi brzdej še iz teh koncev!!!!!!!! Puse ****

Aaaaaaaa...

2008-10-17T09:22:00.004+02:00

...Fak pa tako vreme... %#+/x#x'&/%#/!!!

Sem mislila izlit vse svoje jezne misli, pa sem si premislila.. Mogoče, ko me bo nehala glava bolet od udarca, ki sem ga prejela z dežnikom od sovaščana ali pa, ko se mi hlače vsaj napol posušijo in se ne bom več počutila, kot da sedim v vodi, ki mi sega čez kolena.. mogoče... uffffff.....

Novo obdobje?

2008-10-16T08:37:00.003+02:00

Dolgčas mi je. Tok dolgčas, da delam neke ogromne in resne plane kako bom spremenila svoje življenje. No pa ne bom o njih govorila, ker se mi tud za njih zdi da so dolgočasni. Kaj se dogaja z mano? Jesenska utrujenost? Kaj drugega? Nimam pametnih odgovorov na ta vprašanja. Vem samo to, kar čutim. In da ne bo kdo narobe razumel imam se skrajno fino, a vseeno mi je dolgčas. Ena izmed stvari, ki jo počnem v zadnjih dneh s katero se trudim popestriti življenje je pisanje. Ja že tri objave na blogu v treh dnevih so rekord in je jasno, da nekaj ni čist ok. =) Poleg tega sem začela pisati nekaj, kar upam, da bo nekega dneva imelo rep in glavo. Bomo videli, če mi bo uspelo. Sestavljeno pa bo iz stavkov ali delov besedil komadov, ki so mi všeč ali pa ne. Za zdaj imam že celo dva smiselna stavka in ene 70 jih čaka na to, da jih vpletem v zgodbo.. Ampak saj se mi nikamor ne mudi, stvar pa me neskončno zabava in to je moj cilj pri vsej stvari. Kako bo z ostalimi stvarmi bomo pa še videli.

Nekaj malega

2008-10-15T10:54:00.002+02:00

Ne morem verjeti kako malo je potrebno, da ti nekdo, ki ga sploh ne poznaš polepša dan... če mu to seveda dovoliš. Danes mi je naklučje pripeljalo dva fanta na avtobusu, ki sta sedela pred menoj. Bila sta vsekakor nekje iz ribniškega konca, glede na način govora.. Počutila sem se kot, da sedim v klopi in da se moji nekdanji sošolci veselo pogovarjajo okoli mene. Debate, ki sta jih mela so bile sicer preglasne, ampak smešne in čisto fantovske.. A kej avto voziš? in podobne... ja, fantje so bili še otroci =) Ampak naglas je bil tisto, kar me je tako zabavalo, da sem prav morala zadrževati izbruhe smeha. Manjkale niso niti izrazite izjave za to geografsko področje kot na primer: "vajžde" in podobne... Ugotovila sem, da mi prav manjka tak način govorjenja, pogrešam ga.. komaj čakam obletnico, ki nas čaka prihodnji vikend, da jih bom imela spet na kupu vse in da bojo kej lepega po njihovo povedali =) Neznanima fantoma pa hvala za lepše jutro, pa še kdaj ane ;)

Mogoče je luna kriva

2008-10-14T08:57:00.002+02:00

Ne more se kul končat tak dan.. čudn občutek imam resno.. Zjutri se je začelo že s tem, da sem težko težko vstala iz postelje.. Še sedaj, dve ure kasneje komaj gledam. Pa ne vem zakaj, spala sem več kot dovolj. Skratka po težkem ustajanju sem se otovorjena kot osel z vrečkami polnimi nagrad odpravila delovnemu dnevu naproti.. In čudne stvari so se nadaljevale, ko sem se privlekla do postaje za trolo. Moja mesečna je naenkrat izginila. Kar ni je bilo več. Pa bi morala biti, ker se spomnim kako sem jo dala v žep. Ampak res je ni bilo.. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem spet prijela vrečke v roko in se odpravila po isti poti kot sem prišla in upala, da ne bom rabila iti do doma, da bi spet ugledala ta kos papirja.. No na srečno nisem potrebovala dolgo, da sem jo vzrla, pa tudi trole nisem zamudila, zaradi neprijetne situacije, vsaj nekaj... Baje je nekaj z luno danes, ne vem kaj, ker ne poslušam pozorno.. Bomo videli, upam, da je za danes komplikacij konec, upam..

Da pa ne bom samo jamrala... življenje je drugače lepo in letošnja jesen je res krasna.. pa še vreme nam je celo naklonjeno.. čeprav sonček bolj malo vidim in čutim, je vseeeno fajn vedet, da lahko vsaj nekateri uživajo na njem.. Ja fino je.. =) Kljub luni in ostalim stvarem.. =)

Ljubljana "moj doma" =)

2008-10-01T08:19:00.002+02:00

No tole pomembno stvar je potrebno omeniti. 1 oktober je danes, to pomeni, da se začenja moje 6. leto bivanja v Ljubljani. In rečem lahko, da sem srečna, da lahko rečem, da sem sedaj v Ljubljani doma. No naslednje leto si samo še stalno prebivališče spremenim, pa je stvar zapečatena do konca. Ljubljana me je spremenila, predvsem na boljše in skorajda ne vidim razloga, da bi jo kdaj zapustila. Seveda obstajajo stvari, ki bi me prepričale, ampak težko verjamem, da so mogoče. Pridobila sem nešteto stvari. Spremenila sem se, nisem več večni pesimist (zdaj sem samo še občasni=)), postala sem blondinka, skorajda sem že končala faks, spoznala par resnično kul ljudi, ki jih ljubim in nasplošno imam občutek, da se je vse pozitivno premaknilo naprej.

Ne vem ali je to krivda samo Ljubljane ali morda še česa drugega a vseeno bom rekla.. Ljubljana hvala ti, zakon si! =)

Čisto sprejemljiv slovenski film

2008-09-15T08:30:00.002+02:00

V zadnjem času se na vseh področjih vračam v preteklost.. včeraj je tako naneslo, da sem se praktično vrnila kar v svoje otroštvo.. od tega je sedaj pa že kar nekaj let.. baje... =) ja včeraj, sem si ogledala film, ki so ga dolgo, dolgo nazaj sicer vrteli kot nadaljevanko, po Živ-Žavu se mi zdi (nisem pa prepričana =) ) Ja v starih časih so naši filmarji še znali narediti dobr film... pa čeprav je ta film mladinski.. pa kaj.. za tiste, ki še sedaj malo verjamemo v pravljice je to še vedno zanimivo.. Skratka gledala sem film Čisto pravi gusar, ki se ponaša s super igralsko zasedbo, predvsem pa so mi všeč kraji kjer je bilo to snemano.. Cres, Hr.. Ja včasih je bilo to čisto enostavno, saj smo bili vsi v isti državi.. Po filmu smo ugotovili, da je bila ena scena snemana točno tam, kjer smo se mi predlani šli enkrat tekom noči naked swimming =) heh... Zabavno skratka.. Močno priporočam ogled, da boste tud ostali ugotovili, če je še kej otroka v vas.. jaz sem ugotovila, da je to še kako res.. =) Ostalo bo tako, kot sem nekoč zapisala v eni svojih zgodbic.. za vedno bom ostala naivna punčka, ki spi z medvedkom in vrjame v pravljice =) Ja taka pač sem.. heh =) Pa če vam je prav ali ne...

Ne, ne niste se me še rešl...

2008-09-03T15:19:00.002+02:00

Ja sam tko na hitr.. da šefica ne vid.. =) Še sem tle.. bom začela spet pisat..sam mau cajta mi dejte =) Še kak teden al pa dva..Saj to ni nič proti dvema mesecoma... K pogrešam tole bluzenje tukej =) Tko, da I will be back.. mam dost za povedat.. sploh ne vem kje bom začela.. ah ja nekje bom že =) heh... skratka.. v kratkem... =) ja...

Babji večer

2008-06-18T09:28:00.002+02:00

Včer smo bli v kinu, spet po nekaj mesecih, ampak se je splačalo. Pet žensk se nas je spravilo gledat film Seks v mestu, ja kaj pa drugega. Fino je blo razen tega, da me je malo motilo, da so naredili tako pocukrano holivudski konec.. resno... sem mislila, da ljudje več ne palijo na take stvari, ampak očitno se motim, če tak film nardijo s takšnim koncem. Ne vem, morda je to spet samo moj pogled, jaz sem si poanto celotne nadaljevanke predstavljala drugače... ampak okej, tud prav.. sej ni bilo tako slabo.. pa vseeno.. a resno še kdo vrjame v pravljice, there is no such thing as... eh, ne bom spet začela z mojimi črnogledimi pogledi na svet.. Dež je kriv..komaj čakam, da se pokaže sonce, ker tole deževno obdobje že resnično dobro mori celotno zadevo.. Se mi zdi, da smo meli pozim lepše vreme.. kriza..
Skratka film priporočam za ogled, ampak tako bolj za sporostitev, kot za res.. =)

16 maj

2008-05-28T12:43:00.002+02:00

Včeraj sem sedela v najbolj znosni sobi v stanovanju in še vedno sem se počutila kot, da me nekdo poliva z vodo. Poslušala sem musko, ker se mi ni dalo učiti. In tako sem se namesto poglablanja v snov, poglablala moje razumevanje skladb. May 16, Lagwagon.. končno razumem pomen tega komada in zakaj mi je bil vedno tako všeč.. nekaj časa sem potrebovala, ampak zdaj razumem. Drugače pa sem jezna, totalno sem jezna.. Lagwagoni pridejo v Slovenijo, končno.... neki kar si želim že od drugega letnika gimnazije in kva pol.. pol jz ne morm na koncert k me ni v Sloveniji. Fak ane... Očitno bom dejansko mogla na koncert kam v Anglijo, ker oni in jaz v Sloveniji si nismo usojeni, tako kot še marsikej druzga. Ah tko pač je.. Ne moremo imeti vsega naenkrat.

Vrsar

2008-05-26T19:03:00.007+02:00

No pa smo jo spet mahnili v tiste kraje, k našim sosedom in zopet je bilo fino fajn in še kaj bi se lahko reklo. Vreme je bilo popolno, tok popolno, da sem po par letih spet tako ožgana, da me je kar malo sram, ko hodim po svetu. Ampak se dogajajo tudi take stvari, kaj hočemo..

Večino časa smo takole gledali in čakali pristanke.. tole tukaj je večina moje sobotno-nedeljske druščine..

Vmes smo se učili zlagati padalo in podobne stvari... Obnavljali smo svoje znanje igranja odbojke..

Ta pogumni smo končali v morda res rahlo hladni a toliko bolj osvežujoči vodi..

Tisti res pogumni pa so se odločili za skok s padalom.. bravo Simona še enkrat, kapo dol...=)

Tole je bila tudi zadnja slika, ki mi jo je uspelo posneti, potem se je fotoaparat odločil, da on ne bo več delal.. To se je zgodilo predvsem na veliko olajšanje fantov, ki so meli potem mir pred mano..

Škoda tako sedaj ne morem dodati fotoreportaže celotnega preostanka večera, ko smo se odločili da nekaj spijemo.. Začeli smo že na letališču nadaljevali v Vrsarju, kje točno ne vem, ker sem izgubila orintacijo kot še nikol ne. Odšli smo na pijačo v mesto, na poti nazaj sva se s Simono usatvile v enem lokalu, kjer sva si za mojo izmišljeno cifro ( 0051 304 305, če ma kdo to cifro naj mi oprosti..), dobile zastonj martini od nekega albančka.. Jao.. dost hitro sva se pobrale od tam, vendar so nam fantje med tem že pobegnili in potem se je zgodilo to kar sem že povedala..izgubili sva se.. približna smer mi je bila jasana, ampak v treh poizkusih nisva zadeli prave ulice.. Pa ne, da sva bili tako zdelani, enostavno orientacija mi ni šla najbolje v sobotni noči ... Potem naju je seveda rešil princ na belem konju, bolj točno v srebnem avtu in naju odpeljal nazaj. Bilo je zabavno.
Naslednje jutro ni bilo večjih pretresov, ob sedmih sem se odločila, da ne morem več spati in odšla na kavo z enim izmed udeležencev, ki je profesor kemije in je tak car, da lahko rečem samo, da se vsi profesorji, ki sem jih do sedaj spoznala lahko samo skrijejo pred njim. Kapo dol..
No in tako je dan minil hitro, še prehitro in že smo se morali vrniti v resnični svet. In zdaj smo spet tu. Škoda, da lepe stvari vedno trajajo tako kratko...

Zadnji dan

2008-05-23T16:12:00.003+02:00

Kar malo grozljivo je slišati tako besedo. Zadnji dan. Zadnje predavanje, zadnje vaje.. in to zadnje nasploh, ker se faksa tiče. A je res mogoče, da je pet let tko hitro minilo?? Kar ne morem verjeti. Res je, da sem srečna, da je vsega konec, a vseeno tak čuden občutek je. Sprašujem se kaj pa zdaj? A zdaj moram res odrasti? Malo sem izgubljena, ampak bo bolje.
Zadnji dnevi so bili zanimivi, tri predstavitve seminarskih nalog smo za šalo speljali. Po včerajšnjih predstavitvah smo končali na pivi in pizziah, ki jih je častil gospod profesor, eden redkih na našem faksu za katere lahko rečem, da so name pustili dober vtis. Ni jih bilo ravno veliko, morda trije do štirje..
Lahko rečem, da sem sedaj, ko gledam nazaj srečna, da sem pristala tu, na tem faksu, saj če ne drugega spoznala sem kup ljudi, ki mi sedaj veliko pomenijo in mislim, da mi bodo ostali blizu celo življenje. Bilo je lepo sedeti z njimi in se dolgočasiti, ogovarjati, se ne nehati smejati, zehati, kritizirati, hvaliti...in tako naprej.. skratka se družiti z njimi, tako na faksu, kot izven njega. Upam, da se sedaj ne bomo preveč razdružili. Ampak mislim, da se ne bomo, zato grem naprej z nasmehom na ustih in mislim, da se ne bom kaj dosti ozirala nazaj. Bilo je lepo in nepozabno a še nas čaka takšnih trenutkov, v to ne dvomim. Hvala vsem za sodelovanja pri takšnih in drugačnih stvareh, pa da ste me prenašali, kadar dnevi niso bili naklonjeni meni ter da ste se smejali in jokali z mano. Nikoli vas ne bom pozabila! =)

No zdej bo pa dosti čustvenih izlivov za eno popoldne, pripravimo se na žurerski vikend.. tri, štiri, zaaaaj.. =) uživejte!

ne morem...

2008-05-18T10:21:00.003+02:00

Zadnji teden spim katastrofalno. V bistvu temu sploh ne bi mogla reči spanje. Dejansko ne vem ali je to posledica tega, da sem bolana ali česa drugega. Ne vem. Vem samo, da ne spim. Zaspana sem, a oči mi vleče narazen. Premetavam se, pokrivam, odkrivam.. vse lahko počnem, razen spati ne morem. Najprej mi je vroče, potem me zebe in spet... Zdi se mi kot, da sem ujeta v nek začaran krog. Zakaj? Rada bi spala, spala in sanjala.. tako kot ponavadi. Danes ponoči mi je stvari rahlo olajšal dež, ki ga drugače ne maram. Okoli dveh je začel vztrajno tolči po strešnih oknih in nisem potrebovala dolgo, da sem ostala in šla preverit koliko oken je nezaprtih. Uredila sem stvari in se ustavila na oknu v kuhinji. Naslonila sem se na podboj in obstala tam. Ne vem koliko časa, samo stala sem in razmišljala. Toliko stvari se v zadnjih tednih nabira v meni, preveč naenkrat.. Občutila sem olajšanje zaradi dežja, zdelo se mi je kot da gasi občutja, ki divjajo v meni. Ne, nisem se počutila bolje, morda še slabše, ampak trenutno olajšanje mi je pomagalo toliko, da sem vsaj za nekaj ur zaspala. Tudi to je nekaj. Upam, da bo kmalu minilo in da se bodo stvari uredile. Nisem več pesimist tako, da vem... nekega dne bo bolje.. nekega dne..=)

Hepi brzedej bučko!!

2008-05-12T12:11:00.002+02:00

No glede na to, da ti je mami spekla torto ti je jz ne bom, ce ti bi pa jo bi ti pa tako spekla.. =)

Škisova

2008-05-08T22:07:00.005+02:00

Za mano je še ena dolga noč za katero lahko rečem, da je bila nepozabna.. Fino je blo, cel kup se nas je nabralo in začeli smo razmeroma zgodaj.. Ob 6h v tivoliju na dekici s pivo v roki. Kaj je še sploh lahko boljše.. Ko se je znočilo smo se odpravili na prizorišče in se skupaj z Elvis Jacksni in BFM-ji drli takšne in drugačne stvari.. Dobr so špilali, všeč mi je bilo.. =) Vmes smo se seveda stokrat izgubili, vedno manj in manj nas je ostalo. A se je splačalo, kljub nabito polni Iliriji je bilo fino.
Nasmejali smo se, spili kako pivo preveč in prišli ven bolj blatni kot kdajkoli. Mahnili smo jo še na pijačo v Skalco, kjer smo se zopet našli z delom mojih dragih prijateljev in tako smo nadaljevali. Seveda potem nismo ispustili sedaj že tradicionalnega Cheseeburgerja ter ko so se fantje najedli res odšli domov in to je bilo to. Ne bom se spuščala v podrobnosti večera, bilo je fino in marsikaj bi morala še napisati a ne morem več... bil je dolg dan, jaz se pa nisem niti še naspala dobro.. mogoče kdaj drugič. Hvala za vse lepe trenutke.. Lahko noč...

V moški družbi

2008-05-05T10:33:00.003+02:00

Za mano je čuden vikend, res čuden. Na sobotni dan bi najraje takoj pozabila, a žal to ne bo mogoče. Z obiskom staršev so prišle slabe novice, saj vem da pravijo, da ko nekdo zboli zbolijo vsi, ampak dve osebi v tako kratkem času to je pa bedno.. Pa saj ne razmišljam tako negativno, upam, da se bo vse rešilo in da bo ok, ampak.. ko vidiš osebo, ki je dobesedno zrušena od šoka to je pa res bedno.. Preostanek sobote sem se vlekla kot megla, mislim da je to več kot razumljivo, tudi zame je bil šok. In je še sedaj. Glede na to, da sem bila še sama doma se je obetal gozen večer, drugega kot mislit na vse to tako ali tako nisem mogla. Ampak potem so se zvečer stvari pričele obračat na bolje. Dva Tomaževa kolega sta me pričela zabavat na msnju in priznam, da so me spravili v veliko boljšo voljo..no vsaj vsake 5 minut nisem več mislila na vse skupaj.. No in potem smo nekako prišli do tega, da bi onadva lahko prišla v Ljubljano. Ker sem res res rabila družbo in ker nikjer ni bilo nikogar, ki bi se mu lahko usiljevala, sem se potrudila in ju konec koncev prepričala, da nej prideta vsaj na eno pijačo. In tako sta res prišla in mi na celi črti polepšala večer. Začeli smo pred Mačkom in nadaljevali v Bachusu in ena pijača se je razvlekla na žur do jutra. Pozabla sem že kako mi včasih paše samo moška družba in njihove fore. Blo je zlo zabavno, k sta fanta toook smešna. Že od samega začetka smo ocenjevali punce..od 1 do 10, no ena se mi zdi je dobila tud 11 =) Seveda sem se takoj pridružla igri... Primer.. Damir: okej tale dobi 8,5. Primož: ja, strinjam se. Jaz: A sta noraa, lej kake čevlje ima?? Oba nazaj: Oh sej res, okej pol pa sam 4. =) No in tako je to potekalo približno cel večer. Bachus je bil presenetljivo kar poln, dost je bilo tujcev, vrtel so kr okej musko, tako da sem se spet kar naplesala.. Res je bilo fino.. Ko so fantje postali lačni in ugotovili, da imajo dost vsega in smo prišli ven se je zunaj že danilo.. Že dolgo nisem tako pozno stopila iz lokala. Ampak vsekakor je bilo vredno. Fanta sta se najdela kao najboljšega cheseeburgerja v Ljubljani, jz pa sem debatirala z nekimi Irci, ki jih v povprečju tričetrt stvari nisem razumela=) No in potem smo šli spat. Fantoma nisem pustila, da bi vozila domou, tako da sta bila prisiljena prespat pri nas. Lahko rečem samo, da je zelo dobro, da kamnov, ki jih zbiram nimam v zgornjem delu, ker mislim, da bi Damirja ubila.. tok je smrčal..=) ampak okej sej razumem, kavč ni ravno najboljši kraj za spanje v našmu fletu.. Ampak sej sem preživela in itak nisem mogla spat, ker je rdeči bik v meni še vedno divjal..=) No in potem smo dopoldne spili še kavico in onadva sta se odpeljala nazaj na svoj konec.. jaz pa sem spet ostala sama s svojmi razmišljanji.. In spet mi je blo težko.. Ali pa še težje.. No pa saj bo bolje, če ne drugega v sredo..=) Drgač pa hvala fanta imela sem se noro dobr! Mormo ponovit kdaj..

A day @ airport

2008-05-03T13:27:00.005+02:00

No tole ne bo tako resno, kot je slišat naslov. Včeraj sem imela takoooo lep dan, da je treba kaj reči na to temo. Leto je okrog in moja boljša polovica spet pričenja poletni del sezone skokov, snemanja in tako naprej. Včeraj je bil prvi dan, ko sem si tudi sama lahko utrgala nekaj trenutkov ter se podala z njim. Spet smo šli na dolensko in ko se je jutro počasi začelo prevešati v dan in ko so iznad mokrih travnatih polij začele izginjati še zadnje meglice je bilo jasno, da je pred nami spet en nepozaben dan.
Ljudje me vedno sprašujejo kako mi kot ne-padalki ni dolgčas in odgovor je samo eden, toliko zanimivih in zabavnih ljudi je tam in en cel dan je ravno dosti, da se z vsakim kaj neumnega pogovoriš.=) No in tako sem se včeraj pogovarjala s starimi znanci ter spoznavala nove. Nasmejali so me in jaz njih z neumnimi vprašanji. Malo sem se posončila, no če priznam sem dosegla samo to, da imam zdaj resno rdeč nos in da zgledam kot cirkuški kloven in napolnila baterije tako, da sedaj lahko pričnem na polno delati za faks (ponovno). Domov sem zopet prišla polna novih doživetij in z domačo nalogo od padalca, ki je eden novih znancev, da mu najdem punco. Tko da, dejmo ženske javte se ... kera je za?=)

London baby....

2008-04-30T10:05:00.025+02:00

Zadnji čas je, da opišem tale svoj izlet, ker drugače se zna zgodit, da bom kmalu vse skupaj pozabila. Skratka začelo se je z letom iz Ljubljane. Pilot je bil car, prou roko bi mu dala, še spolh zato, ker je že na samem začetku čisto zdolgočasen rekel, da nas ne čaka nič posebno zabaven let, skorajda dolgočasen. Jaz sem seveda v svoji notranjosti kričala od zadovoljstva, glede na moje fobije povezane z letenjem. In imel je prav imeli smo prav lep polet do Stansteda. In potem se je raziskovanje nove države lahko pričelo. Ne bom opisovala vsega, ker je preveč. Nalimala bom par slikic in zraven komentirala seveda.

Tole je bila moja prva kava na angleških tleh, in lahko rečem samo, da je bila noro dobra in da bi šeeeeeee =)

Moje trenutno prebivališče je bila ta več kot 150 let stara hiša... na ulici, ki izgleda približno takole..

Na ulici, ki izgleda takole...
Zanimivo se mi je zdelo, da so vse hiše relativno nizke ter, da v teh krajih na podeželju dejansko ni hiš, ki bi imela več kot tri nadstropja... čisto drugače kot pri nas.. zaradi tega toliko bolj zanimivo

Tole sva jaz in moja gostiteljica. Ona je leganda res, tok pozitivnega človeka kot je ona ne poznam. Ko bom odrasla bi rada bila taka kot je ona =)

Če bi me kdo rad osrečil za katerega od naslednjih rosjstnih dnevov... no tak avto bi imela več kot z veseljem =)

No in potem sva šla s Tomažem še malo pogledat kako izgleda London.

Ogledala sva si vse pomembnejše znamenitosti od Big Bena..

London Eye-a.. do nešteto znanih cerkvic, med njimi tudi

Westminster Abbey..

Med najinim pohodom po centru je seveda vsaj štirikrat deževalo vmes... midva pa brez dežnika, ker sem ga jaz pozabila..

Minute pred nevihto in minute po nevihti izgledajo takole....

Vmes smo bili izpostavljeni zanimivim načinom oglaševanja.. V treh urah, ki sem jih preživela v centru sem tal kamijonček kar petkrat vidla, to pomeni , da je blo kar učinkovito.

V enem izmed parkov so nas izsiljevale veverice.. "če mi ne daš za jest te bom ugriznila" je rekla in Tomaž je skoraj ostal brez prsta..

Vsake toliko sva prepričala kakega Kitajčka, da naju je slikal..

Vmes sva se vozila tudi s podzemno.. Nič posebnega, najboljši občutek pa tud ni, k se tist bogi vlakec ustavi sredi tunela zato, ker čaka drugega da pride mimo... in potem čakaš in čakaš in luči ugašajo.. skratka men ni blo najbl prijetno =)

Za spremembo sem tokrat tudi jaz malo pozirala..

Mislim, da je nemogoče opisati kako zelo je smrdelo v tej govorilnici, skorajda bi se zadušila.... uh fuuuj...

No in potem sem srečala še njega, pa se ni hotu slikat z mano.. ampak sem vztrajala...

Za konec sva si ogledala še Tower Bridge

.. se sprehodila prek njega...

...ter se poslovila od Londona tik pred zadnjo nevihto tisti dan.. seveda z obveznim pojavom v teh koncih mavrico..

In potem smo bili kmalu spet doma v Sloveniji, to da sem od hoje dobila žulje po podplatih sploh ne bom omenjala... Najbolj kul izkušnja iz celotne Anglije so pa definitivno njihovi prehodi za pešce. Ko pritisneš gumb za prehod imaš v treh do štirih sekundah zeleno luč, ne tako kot pri nas, ko je potebno čakati več minut.. To so res kul uredili! =)

Skratka bilo je lepo in če odštejemo lete tudi strašno zabavno..=)

Uho me boli

2008-04-29T09:45:00.003+02:00

Zunaj dežuje, jaz pa sanjam o morju. Prihajata dva bedna meseca, ki bi ju najraje preskočila, ker vem da ne bo prav nič zabavno. V bistvu se skušam pripraviti na mučenje, vsaj psihično, ampak vse kar mi uspe je dejansko sanjarjenje o tem kako bo poleti fino in kako se bom vrgla v morje... Ne da se mi več, dost mam vsega.. Dost mam te službe, rada bi kej konkretnega počela končno.. Aaaa.. Ful sem čudne volje danes, pomojem bo tale dež kriv. Pa kr neki me vse boli.. jamr, jamr..=) Ne bom več bluzila, dost bo..

Preveč je za povedat..

2008-04-23T09:04:00.003+02:00

Oh ja, tale tempo je prav ubijajoč. Sploh ne najdem več časa za pisanje teh stvari tukaj, čaprav bi to rada počela.. Toliko stvari se je zgodilo v zadnjih treh tednih, da sem verjetno že polovico vsega pozabila. Za ene dve stvari imam namen napisat malo daljši post in ga podpret s slikovnim gradivom, tako da ne bom pozabila kako fino sem se imela. Bila sem v Angliji, bilo je noro lepo, leti tja in nazaj so bili super, a zame še vedno zelo težke štiri ure, fobija pač. Ljudje so kul, res kul. Skoraj nisem znala več Slovensko govorit po par dnevih. Skratka bilo je nepozabno =) Potem smo doživeli prvo marketinško konferenco, ki je bila tudi fino fajn dogodek in treba je pohvalit še enkrat vse k so delali na tem projektu, saj jim je res vse uspelo! Čestitke! Drugače pa smo trenutno v obdobju izdelovanja zadnjih seminarskih nalog na tem faksu, sliš se fino, sam po drugi strani pa kar malo zastrašujoče =) Trudimo se po najboljših močeh.. Je pa kar naporno, še sploh če moraš zraven delat še sto drugih stvari. Ampak bomo že. To pride s starostjo. Tok sm že stara, da je moj brat naredu izpit za avto.. kam gre ta čas? Ah ja, komaj čakam vikend, obeta obilo zabave in sprostitve! =) Komaj čakam, kaj pa vi? =)

Hepi B-day Črt !!!

2008-03-31T10:21:00.003+02:00

Nč tamau pa smo prilezli do 18ga.. zdej je pa čas, da se zresniš pa tko.. počas=) Pa dejmo.. kako tvojo punco bi tud počas rada spoznala... dejmo, dejmo =) Vse naj naj vsekakor.. Pa mau lepše se do sestre obnašej ;)

Zaslužim si nagrado.

2008-03-22T18:25:00.002+01:00

No vsaj zdi se mi tako. Čustveno naporen teden, smo včeraj dobro zapili, čeprav pravega učinka ni bilo. Še vodno namreč nisem čist fajn. Ampak bo počasi. Sem se pa vsaj po treh neprespanih nočeh naspala, ampak to je druga zgodba, o tem kdaj drugič..
Zvečer smo praznovali in sicer v centru, tam kot zadnjič za maxijem. Tokrat nismo bili sami, okol nas je bilo polno bruhajoče in nasploh neznosne mladine tam nekje od 15 let naprej.. pa še vreme je celotni situaciji dodalo turobno ozadje. A vseeno sem mislila, da bo bolje, ko se končno lotim naše vodke. In spet sem se zmotila. Včeraj sem ugotovila, da je nakaj groznega, če trije ljudje izbirajo liter nečesa in vsak hoče nekaj drugega.. Ampak s tem, ko smo se po 15min odločili za eno izmed mnogih se problemi z omenjeno pijačo še niso končali. In tu nastopim jaz v glavni vlogi. Kretenka. Neroda. Največja neroda na svetu. Ja, včeraj mi je prvič in upam, da tudi zadnjič uspelo razbiti celoten litr vodke.. Oh, kako je bil to en grozen trenutek. Da te kap. Da sem to preživela si vsekakor zaslužim nagrado.. Bilo je grozno.. Najbolj grozno od vsega je bilo to, da se je to zgodilo par minut čez devet, kar je pomenilo, da ne morem v trgovino po nov liter. Ampak... Drugo nagrado si zasluži Petra, ki zna razmišljati o takih stvareh, ki meni ne bi niti na pamet prišle. Skratka na njeno idejo sem prek Tomaža dobila nov liter, na malce čuden način a vseeno. Kar čez šank. Malo je bilo neprijetno. Lahko samo rečem dobro, da imamo veze in da je Joc tok kul. Danes sem omenjeni liter vrnila in spet je vse v najlepšem redu. Počasi se bom nehala obremenjevat s tem. Drugače pa je bil večer zabaven, po dolgem času sem se dobro naplesala in danes ne nosim nihakršnih posledic, morda je to zaradi kakovostne vodke, saj se je le to dalo dobiti v Skalci.. očitno je Smirnoff res kul.. =)
Drugače pa mislim, da me je izučilo in da bom v prihodnje raje prelivala stvari v plastiično embalažo in ne nosila s seboj v originalni. Eh..res upam, da me je izučilo. Ker vse skupaj je bil drag šport, zelo drag..=)

...

2008-03-19T11:42:00.000+01:00

Nejko žal mi je........

Zadnji sneg?

2008-03-18T08:56:00.003+01:00

Temu se reče zajebavanje. Čisto resno zajbavanje. Letos se mi je to že tretjič zgodilo. Stvar je taka, da ko se jaz odločim, da pospravim plašč in šale in rokavice in podobno navlako se v roku treh dni vedno zgodi isto. Spet potrebujem vse omenjeno. Prvič, ko sem letos to storila je bilo v roku dveh dni zjutraj minus deset. Drugič nekaj podobnega. In seveda me ni izučilo. V soboto sem spet pridno pospravila vse skupaj in si rekla, zdaj je pa res konec zime.. no posledice tega dejanja vidite vsi danes zunaj. Lagala bi, če bi rekla, da mi zjutraj vremenske razmere niso izvabile nasmeška na usta, ampak takoj za tem sem pomislila zakaj ni bilo tako vreme decembra in jaunarja, kot se to spodobi.. Ampak ne..očitno je 18 marec bolj primeren datum..Eh ta narava je nekaj čudnega...

Najnovejša pridobitev

2008-03-17T10:52:00.002+01:00

No pa sem jo končno dobila.. in zdaj lahko cele dneve čečkam po njej...

Aleš zdaj mi lahko začneš zavidat, da jo jaz imam ti pa ne.. =)

Ostali se pa ne smejte tistemu, kar je že napisano gor, če si ne napišem pač pozabim, mam spomin zlate ribice očitno..... =)

Take mamo radi

2008-03-13T13:00:00.002+01:00

Mislim, da se boste vsi strinjali z mano, če rečem, da mamo take dneve kot je današnji vsi radi. Sonček nas spravi iz lukenj v katere smo drugače zabubljeni. Dan je kot nalašč za rekreacijo, kot nalašč za to, da začnem s pomladanskim delom teka.. Ampak ne, mislim, da daneš še ne. Imam sto nekih razlogov zakaj ne. Popoldan moram iti nabavlat, pa mau okrog po mestu, pa na kako kavico, pa tko...glavni razlog je pa ta, da me še vedno kr dobro boli grlo.. Torej športne aktivnosti odložene do nadaljnega. Nič novega torej. No je pa lep dan in takšnih bo upam vse več in več. Včeraj sem namesto sedenja in brezupnega gledanja v knjigo pospravljala okoli hiše in zdaj lahko s ponosom rečem, da je pripravljena na pomlad in tudi na dolge poletne večere, ki jih vsi že komaj čakamo.. Ampak do takrat bo treba še malo počakati.

Slab začetek... dober konec??

2008-03-11T09:48:00.003+01:00

Upam, da bo imela današnja zgodba srečen konec. Upam, da še ni prepozno za kaj takega. Vsekakor ni fino, da kaj takega slišiš, še bolj grozno je , da kaj takega doživiš na lastni koži. Toliko stvari bi na tem mestu povedala, a ostajam brez besed. Vse kar imam trenutno v glavi je sočutje. Nočem si predstavljati kako je vsem skupaj težko, a kljub temu razmišljam samo o tem. In seveda razmišljam o njemu.. Kakor koli obrneš je bil eden mojih najboljših prijateljev, ki sem jih imela dokler sem živela tam doli. Vse kar bi resnično rada storila je to, da bi ga poklicala in rekla, saj bo ok, saj bo bolje, ampak kaj ko se mi to ne zdi primerno, pa tudi glede na situacijo vprašanje če bo kaj boljše. Če ne drugega lahko rečem, da stojim nekje za njim, daleč daleč za njim a vseeno. Lahko je biti pameten v takih trenutkih, dokler se ne znajdeš sredi njih. Upam, da se uredu drži. Kakorkoli pač že.. in ostali tudi, naprimer njegov mali bratec, ki zdaj ni več tako zelo majhen.. Upajm, da bo konec dober. Kakor dober je pač lahko.

Fanfara

2008-03-07T12:54:00.004+01:00

www.fanfara.net

Celodnevni dogodek s predavanji znanih imen iz sveta marketinga - 15. aprila na Gospodarskem razstavišču, ki ga preprosto ne smeš zamuditi. Uglasili smo namreč cel orkester strokovnjakov, ki bo poskrbel, da bo fANfARA zaigrala po notah trženja, odnosov z javnostmi, oglaševanja, medijskega planiranja in blagovnih znamk. Z ljudmi iz prakse bomo torej odkrivali različna področja trženja in se podali v globine nam nepoznanih znanj.

Če je v tebi vsaj malo marketinškega duha, dogodka preprosto ne smeš zamuditi. Po koncu same konference boš namreč eden tistih, ki bodo lahko rekli: »Prišel, videl, doživel!«

Jutr, jutr, jutr...

2008-03-03T12:16:00.002+01:00

Končno sem dočakala oziroma je zelo blizu dan, ko pride dragi nazaj. To je jutri, kar pomeni, da danes še preživim pol je pa že tukej. Še posebno zato, ker ga grem baje jaz iskat. Uhuhu to bo še zabavno. Mislm, da še nism bla sama tud u bližini Trsta, italjansko sploh ne govorim in ne razumem, tko da upam, da ne bo kakih problemov..=) Ja pa še vreme je napovedano tako zelo ugodno, sneg?!? Resno...Upam, da bo vse kul skratka.. Drgač pa kumi čakam, itak..=)

Ja tko je to..

2008-03-02T11:00:00.005+01:00

Včeraj sva s Petro praznovale. Recimo, da sva praznovale njen rojstni dan. Skratka odločila sem se da se vdam in spet nekaj malega spijem. In to nekaj malega, je postalo malo več seveda, tako kot ponavadi. V mestu sva srečale ene Petrine kolege, ki so fuuul smešni in zabava se je pričela. Debate so ble temu primerne...Petra je bla v elementu pripovedovanja kok je zanč srečala ene "tri, pet, štiri albance"... Pa od kolega Andreja sestrin mož je prišel, ki smo ga poimenovali nečak in podobne fore..Smeha polna skleda pač=) Drugače smo se šli socialo in morm rečt, da so ble tiste mize za maksijem prav udobne za sedet. No fajn je blo, malo smo debatiral, dosti hodili lulat in jaz sem mela očitno spet cel foto sešen..

Seveda slike niso ravno dobre, ampak tko za spomin bodo kul. Kje vse smo bli ne bom razlagala, ker smo bli povsod. (se mi zdi) =) Končali smo v Franciju (ja mau bed, vem..=)). Obe s Petro sva bile ful presenečene in mislim, da sva še sedaj koliko folka se je uspelo dejansko natlačit v ta lokal.. In potem smo šli še k nam malo na eno pijačko, kjer je blo tud zabavno, kot je razvidno..

Ja dosti je bilo ponujanja pijače in prikrivanja identitete (prvič)..

Prikrivanja identitete (drugič)...

No tole ni več prikrivanje, samo slab fotograf pač, itak..

Če povzamemo bilo je prijetno in bo treba ponovit... absolutno in kmalu. =)

Razsvetlenje

2008-02-27T09:25:00.003+01:00

No tole danes bo spet ena zgodovinska objava, še sploh za tiste, ki so me poznali pred letom ali pa morda še malo več. Takrat so bili za vse slabo na svetu po mojem mnenju krivi moški. Ja, res sem bila grozna, ampak sem se z malo pomoči zelo poboljšala. Zaradi tega sem tudi letos za rojstni dan dobila diplomo in mislim, da sem si jo zaslužila. =) No danes bom naredila še korak dlje. Moram priznati, da po vsem kar sem doživela danes zjutraj lahko rečem samo, resno moški so took kul..=) Resno. Danes zjutraj sem morala na servisu v btc-ju dvignit printer in ne boste verjeli vse je bilo zabasano, tako da nisem imela kje parkirati. In že je pristopil prvi prijazni moški do mene in mi svetoval, da naj parkiram ne nekem zaprtem parkirišču pa da mi bojo na servisu pol listek poštemplali in mi ne bo treba čisto nič plačati. In to sem res naredila. Drugi prijazni moški se je odločil, da mi ne glede na to, da bi printer morala prevzeti že pred 10 dnevi, jaz pa sem seveda pozabila, ne bo zaračunal ležnine, čeprav bi jo moral. Tretji moški je prijazno nesel 20kilski prineter do avta in kako uslugo mi je naredil sem ugotovila šele ko sem ta isti prineter vlačila po stopnicah do doma. Da te kap, tok je bil težek.
Ja vsi so bli tako kul in vse te stvari počeli z nasmeškom. Danes so tako sebi podobnim prislužili en velik, ogromen plus. Čestitam! =)

Malo a malo preveč

2008-02-26T10:15:00.002+01:00

No tole moje visenje na compu v zadnjih dnevih je prekomerno. Obsedenost z J.D. jem je pa še bolj bolana. Moja neljuba profesorica za fiziko iz srednje šole bi na vse skupaj rekla...to pa resnično že presega meje dobrega okusa..in res je tako.. Vendar vseeno, nisem čisto za vse sama kriva. . Kriv je dragi, ker ga ni. Krivi so vsi ljudje, ker me ne spravijo iz stanovanja, kriv je hiter internet, ki mi priskrbi vse neumnosti.. skratka vse skupaj meji na obsesijo.. Mislim, da sem resno prestara za take stvari, ampak vseeno.. Če je pa "lep"... Če ne drugega smo s prvega mesta izrinili gospoda Granta in njegovo mesto je prevzel gospod Braff. Čestitamo. No če ne drugega imam novega najljubšega igralca, tud to je nekaj. Vsaj mlajši je.. no to, da je spet 75 letnik (resno, spet..) rajš ne bi omenjala, se mi je zdelo še preden sem izvedela.. Kakorkoli že.. it is ofišl. Hugh je padu...=)

Vsem bralcem tega posta se iskreno opravičujem za psihične bolečine. V svoj zagovor lahko rečem le to.. Nisem še spila kave danes, tako da je vse nesmiselno nakladanje opravičljivo..=) Zaenkrat..

HEPI BRZDEJ Petrca!!!

2008-02-25T09:55:00.003+01:00

No tole naj bi bila malo drugačna čestitka, drugačna kot sms, ki smo ga navajeni pošiljati ob takih dnevih... No pa dejmo... VSENAJBOJŠE za to, da si dosegla starost četrt stoletja in še vedno ne kažeš najmanjših znakov, da si dejansko toliko stara..=) Če bo šlo tako naprej boš večno mlada...
Skratka želim ti, da se ti uresničijo vse želje, da te bo Igor malo bolj ubogal, da bo vsaj malo manj visel pred tv-jem in gledal vse kar je povezano s športom. Pa želim ti, da bi te letos poleti odpeljal sem na morje (glej sliko spodaj..)

In ko boš neskončno uživala na vročem soncu, divjih valovih in topli mivki naj te Igor pelje še tkole plavat, da se ti bojo izpolnile še te želje...

No tok o tvojih poletnih počitnicah..=)

Drugače pa sledi svojim sanjam in nared vse za to, da se ti bojo uresničile, ne se ful spreminjat k si legenda, tako te mamo radi, to da se je treba vsake tolk cajta kej odločit u lajfu se boš pa tud navadla počas, te bom že naučila tega ;) Skaratka vse naj, naj in naj ti želim!!

Podaljšan vikend paket v sliki in besedi

2008-02-19T08:57:00.013+01:00

Lepi, s sončkom obsijani dnevi so nas prisilili, da začnemo malo uživati in pričeli smo z obiskovanjem atraktivnih lokacij. V četrtek smo tako odšli na Zbilje, kjer smo poležavali na ležalnikih in se pogovarjali, kako je valentinovo en beden praznik ter uživali ob pogledu na živalsko kraljestvo pred nami. In KONČNO se nam je uspelo dogovoriti, uskladiti in kaj vem kaj še, da gremo po skoraj enoletnem dogovarjanju naslednji dan vsi skupaj na morje.

In tako smo res odšli in pobegnili iz megleno sive Ljubljane pogledat sončno primorje.

Prvi pogled na morje v letošnjem letu. No tudi vode smo se dotaknili a hitro ugotovili, da je za kopanje še veliko, veliko prezgodaj. Po "kratkem" sprehodu smo izbrali lokal z najlepšim razgledom in posledično verjetno tudi z najdražjo kavo ter pričeli z poležavanjem na noooro dobrih sedežih.

Nekateri smo bili še bolj zahtevni in smo hoteli ne samo zelo dobro kavo ampak veliko več... kot je naprimer prikazano na tej fotografiji...

Drugače pa sem se imela noro lepoooo... ostali so se pa delali, da se ne marajo..čeprav dejansko ne morejo drug brez drugega..=)

Še eno "tihožitje" za konec in vrnili smo se proti Ljubljani...

Ko smo prispeli nazaj v Ljubljano sem se dejansko samo presedla iz Markotovega v naš avto in se odpravila proti rodnemu Kočevju z namenom, da vidim kaj se dogaja v tistih krajih.

Na poti sem se ustavila v Ribnici in malo poklepetala o tem kaj je novega z Ančko. Vse kar sem izvedela je to, da imajo že vsi najini kolegi otroke..a smo res že tako stari??=) Potem sem jo mahnila dirktno domov in v posteljo, saj sem bila od dolgega dneva kar pošteno zmatrana.

Tudi sobota je bila zanimiva. Zjutraj sem si ogledala fotrovo novo pisarno, ki se nahaja ravno v tistem delu FIS-a, kjer smo meli v drugem letniku pouk. In tako sem po ene sedmih letih spet stala tam ob tisti ograji, kjer so se dogajale zanimive stvari. Ja, tudi nekaj lepih spominov je ostalo.
Po kosilu sva se z Mimi spravile drsat. Kočevje je s pomočjo mojga fotra, ki zdej dela na zavodu za šport dobilo drsališče.

Moram reči, da se mi zdi zelo uredu stvar, saj se končno nekaj dogaja v tem zaspanem mestu. No in tako sem po dolgem času spet drsala. Moram se pohvaliti, da nisem niti enkrat padla.=) Drugače pa nisem niti do kolen segla svoji mami, ki je veselo delala piruete in se vrtela in drsala tako in drugače... Se vidi, da se ji poznajo dolga leta drsanja na Rinži in jezeru. Tokrat je bila lahko vsaj brezskrbi, da ne bo plavala, kot se ji je to že nekajkrat zgodilo.

Mimi v akciji.. (kakšen bolj sposoben fotograf z boljšim aparatom bi seveda ujel kako boljšo pozo=))

Med drsanjem sem se resno ustrašila, da se drsališču približuje moj profesor iz srednje šole, ki se že pet let ne pogovarja z mano. Ampak na srečo sem samo slabo videla in sem se morala pogovarjati zgolj z njegovim bratom dvojčkom, ki mi je obljubil, da mu bo reku da je prasec, ker ne govori z mano.=) Zabavno skratka.

Zvečer smo se odpravili še na rokometno tekmo, žal žensko, z namenom da končno vidim še eno od novejših pridobitev športa u Kočevju in sicer novo športno dvorano. Lahko rečem samo, da sem bila prijetno presenečena.

Prijetno sem bila presenečena tudi nad številom gledalcev, ki se je z treh, ki so včasih prihajali na odbojkarske tekme povečalo na vsaj 100 komadov. Med njimi sta bila tudi moja "blondinkica" iz gimnazije, ki je nisem videla že stooo let in še ena oseba in gimnazijskih let, profesor Tanko, bivši rokometaš, legenda, s keterim smo bli enkrat dolgo nazaj na raftingu. Pa je hotu izpadet jebač tako kot vedno in mi je rekel, da me prav pogrešajo na tem koncu. Seveda sem se mu samo smejala. Za dolgo nazaj obljubljeno partijo tenisa, ki bi jo morala odigrati skupaj proti Borutu in Luciji pa sva se zmenila, da jo odigramo kar prek računalnika, ker drugače itak ne bo šlo. Zabavno ga je bilo videti.

V nedeljo sem po ponovnem drsanju spakirala v avto sebe in Črta in se odpeljala domou. Tokrat z zelo lepimi vtisi. Vendar še lepše se je bilo vrniti v svoje gnezdo, pa čeprav je še vedno prazno.

Otroc so naporni...

2008-02-14T10:03:00.004+01:00

Včeraj sem bila varuška. In to ne samo eno uro kot ponavadi, ampak veliko več. In ugotovila sem, da je posvečanje otrokom nekaj napornega, še sploh če te ta otrok ne pusti niti na wc u miru. Bilo je dolgih pet ur. Danes me vse boli, ne vem čisto zakaj... verjetno zato, ker je moja mala sestrična že kar težka in se je ves čas pustila (in hotela) nositi. Eh.. ampak če pogledamo s pozitivne strani, nobena praksa ni odveč.

All by myself......

2008-02-13T09:29:00.002+01:00

Danes nikakor ne morem reči, da sem fajn. Sem nenaspana. Ampak to bi se še dalo preživeti. Tisti drugi občutek, ki ga imam je veliko bolj beden. Zdi se mi, da mi manjka pol telesa.. al pa samo kak kos, ne vem sicer kateri, ampak tak čuden občutek pač mam. Ja tako je to, ko ostaneš praktično sam za en mesec. Upam, da bo čimprej minilo, da pride nazaj in da se bom spet počutila kot celota..

Povztek tedna

2008-02-12T11:05:00.000+01:00

Konec prejšnega tedna je bil zelo zanimiv. Po dolgem času sem nekaj dni preživela v družbi matere, ki se je tokrat prikazala v neki novi, zelo kul luči. Zadnji dan se mi je že močno zdelo, da imam novo kul prijateljico. Ne vem ali je bila samo dobre volje ali pa se je dejansko malo spremenila v zadnjem času. Skratka moram reči, da sem se imela zelo dobro v njeni bližini in upam, da bo tako njeno razpoloženje še trajalo in da se ne bo v kratkem spet spremenilo na slabše.
V sredo zvečer sva se odpravile v Tivoli gledat svetovne, olimpijske in še kakšne prvake v umetnostnem drsanju.. Morm priznat, da je to v živo zlo fajn gledat, predvsem zato, ker ni treba poslušat zraven zoprnega glasu komentatorke..

Treba je priznati, da so me kot vedno najbolj navdušili moški. Petrenko in Plušenko sta pač carja in vse kar lahko rečem o njunih nastopih je kapo dol.. Glede na to, da sta oba spravila nabito poln Tivoli na noge vrjetno ni več treba govoriti o tem kako smo bili vsi skupaj navdušeni.

Naslednji dan sva malo hodili po trgovinah in končali v kinu, kjer sva gledale Asterixa in Obelixa na olimpijskih igrah. Treba je priznati, da so film francozi fajn odigrali in če ne bi k fantastični igralski zasedbi zrinli še Schumaherja, ki ga ne morm vidt in par nogometašev mislm, da bi bil celoten vtis o filmu še boljši..Amak ne glede na vse je film, ki si ga je vredno ogledat, še posebno če si bil v mladosti tok nor na te stripe, kot sem bila jz.

To je bilo pa tudi bolj ali manj vse kar se je dogajalo.. Ostale bolj bedne stvari, ki so se dogajale bom opisala ob kaki drugi priložnosti, ko bom slabše volje, sedaj se mi ne da razmišljati o negativnih stvareh. Kdaj drugič.

Mushu ena za naju..

2008-02-12T11:00:00.001+01:00

Ko sm tole zadnič videla sem se spomnila na naju..drugi verjetno ne bodo razumeli ampak za naju, ki nama v rosnih letih vid že zelo nagaja je pa tale slikca čista resničnost, ane.. =)

Sonček je =)

2008-02-06T13:12:00.000+01:00

Stvari se počasi umirjajo... Zaključek januarja je bil resnično naporen, tako da se kar vesela da je minil. Če povzamem samo ključne ugotovitve zadnjih tednov... Vsekakor sem ponovno spoznala, da nikoli in nikoli ne bi mogla na silo bruhat, tako kot to počnejo eni..Nikakor.. Druga ugotovitev je ta, da zdaj vem kake barve je žolč in se ne rabim več trudit, da bi ga še kdaj videla.. Ni bilo prijetno, čeprav sem sprva mislila, da bruham kak pokvarjen pomarančen sok... Ah..slabi spomini.. Aha treba se je malo tudi pohvaliti..vmes sem namreč kar pridno delala izpite ne glede na zastrupitve in tako.. Mesec smo zaključili z žurko za rojstni dan naše Tinchule, ki je bila fuul dobra. Jaz sm bla pa trezna. Ampak vseeno sm se mela fajn..Končno sem se po dolgem času spet naplesala ob dobri muski..
Odločila sem se, da letos ne bom nič za maškare, oz sem storila to kar mi je moj očka celo življenje govoril, naj naredim na tak dan.. in tako sem se učeraj popolnoma umila... In to je bilo vse..

Danes je pa tak lep dan, končno spet sije sonček... se mi zdi da je že zaradi tega svet lepši (oh kaka romantika)... =)

Zmedeni najstniki

2008-01-22T10:08:00.000+01:00

To kar se je zgodilo včeraj si zasluži omembo, če ne drugega zaradi zmedenosti mojega brata. Učeraj zvečer sem odšla na letališče po mojo družino, ki je priletela z obiskov v Angliji. Ker sem fotru porabila ves bencin v avtu smo morali iti takoj na poti nazaj tankat. In ker se fotru ni dalo hoditi iz avta je poslal tankat brata. Napaka dneva. Lahko rečem samo dobro, da imajo mene, ker sem edina opazila, da moj zmedeni brat tanka napačen bencin. Namesto disla, navadnega. In potem sem začela malo kričat in ko je mami ugotovila kaj se dogaja je kričala še ona. Da pa fotr ne bi bil izjema je kričal še on, ampak na vse nas naj ne paničarimo. Skaratka bilo je zabavno. Prijazen gospod nam je potem povedal, da glede na to da je bil tank čisto prazen, in smo dokaj hitro ugotovili (po 9litrih) kaj se je zgodilo, ne bi smelo priti do problemov, če samo dolijemo preostanek tokrat pravega goriva. Ne bom pisala mojih vprašanj, ki sem jih potem zastavljala gospodu. Nočem, da se mi vsi smejite. =) Moje poznavanje te stroke je zelo slabo in temu primerna so bila tudi podvprašanja. Ampak preživeli smo. Avto je normalno delal in hitro smo pozabili na vse. Tamau pa upam, da se je neki naučil iz tega. Upam, a vseeno dvomim.=)

Resno??

2008-01-16T10:55:00.000+01:00

Ne morem opisat kako me določene stvari živcirajo.. Včeraj popoldne se je zgodila ena taka situacija.. Resno... ljudje faking ne znajo izbirat daril.. kdo nekomu prnese nek tacga? Bolano do konca.. Resno se vprašaš a so ljudje sploh še normalni.. Sej je jasno, da jih ne maram, pa se jih trudim trpet.. ampak res, res, res vse ma svoje meje.. Oh še zdejle k se spomnem mi grejo vse dlake pokonc... Glupo, butasto, oh, oh, ohhhhh...
Sej ne vem, mogoče je pa v men problem, mogoče sm jz tista k je zmešana... ne glede na vse to je debilno, de-bil-no....

Napačna kombinacija

2008-01-14T13:03:00.000+01:00

Ja pa sm jo dočakala...prvo 10ko na faksu... Mislim, da imam zdaj pa res celoten rang ocen, od 1 do 10... Tudi to je nekaj.. Pa da ne bom hvalila samo sebe.. lahko pohvalim tud Tinchulo in Mushu, ki sta bili prav tako enako uspešni in se jima še enkrat, tokrat javno zahvaljujem za sodelovanje..=)
Jaz sem bila mnenja, da je oceno treba dobro proslaviti, ker mislim, da je to prva in hkrati tudi zadnja desetka, ki sem jo dobila... Tako sva z Tomažem izkoristila prazno stanovanje njegovega botra in se šla namakat v jacuzi.. Ja bilo je fino, še bolj fino bi pa bilo, če ne bi v vodo vrgla peneče kopeli...Ne morem vam opisati, kako je izgledalo po treh minutah..Še malo pa bi pena preplavila celotno kopalnico... Eh..ampak na napakah se učimo..mislim, da naslednjič ne bova več tako neumna..=)

Uživala sem, se vid ane...sam kaj k se je treba spet začet učit za nove stvari in so užitki prehitr minili...

Tud Tomaž se je imel fino, kot je očitno...=)

Mormo ponovit, sam tokrat brez penečih se sredstev.=)

Spomini na veseli december

2008-01-14T12:40:00.000+01:00

Ah ja, učeraj sem na telefonu odkrila precej slik, za katere sem rekla, ko so nasatale, da bodo objavljene... in potem niso bile, ker sem bila tričetrt decembra v postelji, zaradi takšnih in drugačnih bolezni...Čas ko sem bila zdrava sem pa porabila za druge dejavnosti.. Tako torej z veliko zamudo prihaja izbor fotk decembra.. Kvaliteta je slaba, ker so vse narejene z telefonom..Kaj čmo, glavno da se vidi kako smo se mel fajn=)

Hodili smo na obiske in težili ljudem na domovih njihovih sosedov..

Končno smo dočakali prvi dan, na snegu in bordu... jeeeeeeeeessssssss..=) Za prvič je bilo sicer fajn, vendar Kranjska Gora in 40 cm snega, potem pa bordaš po travi.. ah... to je blo pa zlo smešno..=)

Sprehajali smo se po lepi, žal malo premalo zasneženi Ljubljani..

Ja tudi s športom smo se ukvarjali... Slika je z bowlinga, ki je bil novoletna zabava firme, ki si me lasti zadne pol leta... Prvič sem držala tisto kroglo v roki, tako da končen rezultat in trije strike-i niti ni bil slab razplet večera... Nasledne jutro pa je bilo slabo, ko sem obležala v postelji z 39,5 vročine.. ampak tudi to smo preživeli...=)

Predvsem pa smo se imeli radi in se dosti objemali... Mislim, da si vsi želimo še več takšnih decembrov.. Lepo je bilo=)

Sovražim januar...

2008-01-10T11:24:00.000+01:00

In to ni neka nova modna muha ali pa kaj podobnega, dejansko mi gre že dolgo let na živce... Od kar sem študentka pa samo še bl.. A kr začnem:

sovražim meglo
sovražim izpite
sovražim ljudi, ki smrdijo
sovražim zagovore
sovražim dneve brez sonca
sovražim učenje
sorvržim ponovoletno razpoloženje
sovražim prazne lokale
sovražim avtobuse
sovražim vonj po cigaretih
sovražim plešaste asistente
sovražim dež pozmi
sovražim blato
sovražim neprespane noči
sovražim odvečne kilograme
sovražim nesposobne voznike
sovražim politike
sovražim kolokvije ob osmih zvečer
sovražim svojo lenobo
sovražim uničene načrte
sovražim staranje, ki je januarja še toliko bolj izrazito
sovražim upiranje stvarem
sovražim jaunar
sovražim sigurno še kaj, ampak mislim, da bo za danes dovolj negativnega razmišljanja...

Dejansko je na svetu tudi dosti stvari in oseb, ki jih ljubim, da ne bom izpadla kot nek totalno zamorjen človek, ampak o tem ob kaki drugi priložnosti, ko bom boljše volje...

Bliža se

2007-12-16T16:59:00.000+01:00

Glede na to, da smo stanovanje okrasili že pred 14 dnevi (no malo kasneje), je bil danes skrajni čas, da poskrbimo še za kako drugo plat praznikov. Tako sem se po dolgih letih spet lotila kreativnega ustvarjanja voščilnic. Na pomoč sta mi priskočila še Petra z delom in idejami ter Tomaž z usmerjanjem in kritiziranjem. =) Hitro in skoraj brez težav smo naredili nekaj primerkov. Kako nam je uspelo presodite sami.

Pa smo jim pokazali..

2007-12-13T10:25:00.000+01:00

Vsem tistim, ki so trdili, da odbojka ni šport, ki bi ga hodile gledati množice, smo včeraj zaprli usta, ko smo do konca napolnili Tivoli. Vzdušje je bilo skoraj boljše kot na kakšnih rokometnih tekmah. Ni kaj za reči...

Dokaz so nabito polne dvorane Tivolija... Morali bi slišati naše navijanje..=)

Fantje so na trenutke zaigrali res odlično, na trenutke pa malo preveč popustili. To jih je pripeljalo do tega, da so morali odigrati še 5 set. V končnici pa so zbrali moči in zmagaliiiiii...=) Gledalci pa smo bili seveda navdušeni, kaj pa drugega=)

Če si pogledal okrog po dvorani, je povsod kar mrglelo znanih obrazov. Takih, ki jih skoraj vsak vikend gledam na igrišču, kamor štejem tako nas sodnike kot seveda tudi igralce, pa takih , ki bi morali biti na igrišču namesto na tribuni, kot je na primer simpatični kapetan moštva ACH Volley Matija Pleško, ki je tokrat zaradi poškodbe prevzel mesto fotoreporterja ter nenazadnje tudi takih, ki jih nismo videli že dolgo, dolgo časa, pa se potem takole prikradejo na tekmo. Skratka bilo je tako kot v starih časih na rokometnih tekmah, dosti za videti, tako na igrišču kot ob njem... =) Sama tekma je pa tako ali tako vedno dobra, če zmaga tisti za katerega navijaš.=)

Se vidimo januarja na naslednji tekmi...

Vse o nenavadnih številkah

2007-12-12T09:22:00.000+01:00

Ne odgovarjam za tale post v celoti, saj če bo kaj čudnega napisanega je to posledica miljona raznih tablet in praškov s katerimi se v zadnjih dnevih filam z namenom, da bi se čimprej znebila prehlada. To mi sicer ne uspeva najbolje, a vseeno. No pa dajmo. Za tole pisanje danes je kriva ena ugotovitev, do katere sm prišla včeraj zvečer in me od takrat prijetno živcira. Kva mam jaz za vraga z ljudmi k so 75 letniki... resno?? Zadnje čase srečujem samo še njih in vsi so zelo, zelo... ne najdem izraza, tako me živcirajo=) Fantje očarljivi, ženske za umret hude pa tako. Dobro se spomnim osebe, ki je nobeden od vas ne pozna, z katero se je vse skupaj začelo. Če dobro pomislim je od tega že zelo dolgo in pustimo to, saj je to res že preteklost... To kar se dogaja zdaj pa je preveliko naklučje..tako da.. povejte mi... kakšno zaroto pripravljate proti meni vi 75 letniki, ker me že pošteno skrbi, da se v tako velikem številu množite okoli mene... Ahh... grem na čaj =)

Rečem loh samo WAW....

2007-12-07T09:53:00.000+01:00

No pa je še en naporen teden za nami, znebili smo se določenih obveznosti na faksu, a kaj ko prihajajo druge. Danes sem se neuspešno udeležila kolokvija, upam da bo na torkovem poizkusu kaj bolje. Skratka kaj je novega. Oddali smo Maco in potočila sem nekaj solzic, nisem si mislila, da sem se tako navezala nanjo v teh tednih. =( Upam, da bodo novi lastniki lepo delali z njo.

U sredo sem bila v novo odprtem delu Mercator centra in lahko rečem samo waw... Dobro jim je uspelo.. že sam hipermarket je dobro izpadel, ampak tole zdej je pa za 10ko.=)

To je blo na hitro vse. Aja še to obljubim, da bom ta vikend bolj pridna kot prejšnji.. Oblubm!=)=)

Zato je osmi dan ustvaru rock.....

2007-12-02T20:18:00.000+01:00

..se je včeraj skupaj z legendo Perotom drl nabito poln Tivoli... Bilo je tako kot sem si predstavljala, polno nostalgije, dobre muzke in ostalega. Fajn je bilo to, da so bili v dvorani pretežno starejši ljudje, tako da dejansko smo množica Perota pri večini skladb kar preglasili=) Pero se ni slekel (na srečo, ker sem tokrat stala na taki lokaciji da bi vse videla=)), je pa bil energičen in vulgaren kot vedno... "mi fukamo brez" je rekel v zvezi z promocijskimi kondomi, ki so nam jih dali pri vhodu... Ah ja, eni ljudje se pač ne bodo nikoli spremenili in prav je tako...=)

Nabito poln Tivoli..očitno so jih ljudje res pogrešali...

Tak pogled smo imeli na oder..tokrat brez pritoževanja...

Skratka Pankrti so se vrnili in bilo je kot nekoč, kar je dejal starejši gospod, ki je stal za mano..No pa se mi je uresničila ena izmed otroških želja, druga bo malo težja, saj bi za njeno izpolnitev morali oživeti Mercurya, kar pa vrjetno ne bo tako lahko. Bilo je fajn. Nejcu hvala za družbo in preskrbo z vodo + kartami..=) Pa še kdaj nasvidenje...

Črt je toook kul=)

2007-12-02T12:28:00.000+01:00

Pa da ne bo kake napake tukaj ni mišljen moj brat, ampak naš asistent na faksu... V petek je bil popolen večer, no u bistvu je bila kar noč, ampak pustimo podrobnosti..=) Odločili smo se da bomo šli na pivo, pa smo šli pol še na kako več..=)

Tle se je vse začelo....

In nadaljevalo....

in končalo z prikrivanjem identitete...=)

Skratka, da povzamem v nekaj stavkih. Začele smo tri punce in dobile zastonj pijačo od kelnarja, ki je bil res, res prijazen z nami..predvsem nam je bral misli.. =) In potem je prišel Črt in po kaki uri sem predlagala, da njemu in prijateljem plačamo pijačo.. Zahvalil se nam je z besedami, da naj ga nehamo podkupovat, ker se kolokvij bliža, da nobenemu ne bo dal nobene pike gratis... hehe =) No in potem kako uro po tem se natakar prikaže pred nami z polnim pladnjem borovničk..."Evo tole vam pošilja vaš asistent!" in pol smo mu nazdravl... (mislm, da mi bo malo bed na vajah u pondelk=))... Skratka Črt je kul.=)
Potem smo jo mahnili naprej u skalco, kot vedno. In tam smo ob lepi družbi nadljevali. Potem pa je prišla še Petra, ki je preklicala pol Ljubljane (še enkrat se opravičujem, tokrat javno!), da me je našla..ja žal se je moj gsm odloču, da bo ostal brez baterije..kaj čmo..tko pač je..=)

Hvala za družbo vsem.. Pika in Mushu vidve ste kul!! Nejc hvala za spremstvo.. Petra & Igor hvala ker sta me počakala! =) Mormo ponovit kmalu..=)

Še sm tukej...

2007-11-28T12:57:00.000+01:00

Ja, ja še sem živa, samo ne znam tako dobro gospodarit z časom, da bi ga v teh dnevih imela zadosti..=) Pač ne znam.. Tale fax letos je kar malo preveč, predvsem preveč naenkrat..ampak sej bomo že preživeli..Mogoče bo v soboto bolje=) Bomo videli...

Sneg je, glej zunaj sneg je, morda se spomniš...

2007-11-18T20:35:00.000+01:00

Ljubim sneg.. sneg je nekaj najlepšega na tem svetu.. Danes, ko sem ga po dolgem času spet začutila in ugledala sem neizmerno srečna.. Takoj zjutraj sem opravila obvezen ritual.. Obraz sem obrnila k nebu, zamižala in pustila, da me snežinke nežno božajo po obrazu ter pri tem izginjajo... Upam, da nas letos čaka še veliko takih dni...=)

Tako je bil videti prelep prizor iz mojega okna...

A bi jo kdo imel???

2007-11-14T00:58:00.000+01:00

No zdaj pa končno še k preostanku nedelje tako kot sem obljubila...Bom zelo kratka, ker je že malo pozno, zjutraj pa bo potrebno vstati. Skratka... V nedeljo popoldne smo v stanovanje dobili majhno muco. Tomaževi starši so jo našli na vrtu, kamor so jo eni kretenski ljudje, ki ne znajo drugače poskrbet za ubogo živalco, odvrgli.. Tako, da zadaj začasno prebiva pri nama, v ponedeljek sva jo peljala k veterinarju, ki jo je pregledal in ocenil da je zdrava punčka stara okoli 5-6 tednov.. Midva je ne moreva obdržati iz več razlogov, zato iščeva nekoga, ki bi ji nudil topel dom. Je zelo prijazna (trenutno, ko tole pišem, spi na mojih kolenih in malo težko diha, ker je prehlajena..=)) in na splošno vesela vsakega trenutka, ki ji ga posvetiva.. Tako, da če bi jo kdo imel veste kje me najdete.. pa čimprej preden se navežem tako močno nanjo, da je ne bom hotela dati stran.. Tukaj je še nekaj slikic, da boste videli kako izgleda ta mala črna kepica.

No takole pančka v tem trenutku...

S to vrvico se rada igra...

Zelo rada...=)

Vse to smo delali ta vikend

2007-11-12T11:42:00.000+01:00

Minil je pester vikend, oziroma bolje rečeno pestra nedelja saj se je večina stvari dogajala od poznega sobotnega večera naprej.. Vse skupaj se je začelo pri nas doma, kjer smo proslavljali..hmm..kaj že? nič posebnega..

Nagradno vprašanje: Kaj smo pili? Nagrajenec prejme preostanek skrivnostne pijače. (Pa še en namig, ni vse tako kot izgleda=))

Tomaž je bil umetniško navdihnjen.. Zakaj točno je uničeval moje svečke sva se tako jaz kot Petra spraševali ves čas.. a nisva našli odgovora..

Vmes mankajo slike kako smo spali, tega ni nihče posnel.. Potem pa smo se eni prebudili v krasno jutro, ostali pa v prelepo dopoldne. S Petro sva se nato odpravile proti mestu z namenom, da se malo sprehodiva ter sproti še opraviva svojo državljansko dolžnost...

Tivoli je bil očarljiv tako kot vedno..

Jaz sem malo pretiravala z slikanjem, tako da sva izgledali kot kaki nemški turistki...

Seveda sva se morali obvezno slikati tudi sami...

Ko sva opravile vse in sem tudi jaz oddala svoj glas v centru sva jo mahnile še na pijačko ter si sproti ogledovale vse zanimivosti, ki jih ljudje privlečejo na bolšjaka..

Vse od koles...

letal...

..do prastarih revij.

Lej Petra tok stara slika pa sva kr midve sva na njej... =) Zgolj še en avtoportret..

Ljubljana pa je že okrašena, ne boste verjeli šele 11-tega smo bili včeraj...Meni se zdi to prezgodaj.. ampak kaj hočemo, tako pač je..

S tem sva zaključili svoj obisk centra, ker pa sva bili utrujeni od pešpoti v mesto sva se nazaj udobno odpeljale z mestnim avtobusom.

Kaj se je dogajalo popoldne pa vam opišem v nekem drugem prispevku, ker je to zgodba zase...

Imam dva nova...

2007-11-09T10:03:00.000+01:00

... kamenčka v svoji zbirki namreč.=) Prinešena sta iz Indije, zelo lepa, nenavadna,... zato sta si priborila top lokacijo na omari.. Domen še enkrat hvala!!=)

Pa še kar ga ni konec...

2007-11-08T11:46:00.000+01:00

Končno sem se dokopala do računalnika na tak način, da ga lahko uporabim za kaj bolj prijaznega kot za delanje ene-izmed-tisoč-stvari za fax.. Prav glava me boli od vsega kar je bilo potrebno ta teden narediti. Ne morem reči, da ni bilo nič dobrega, ampak bolj ali manj je bilo vse skupaj napornooo.=) Čeprav je pa treba priznat, da je bil ta teden zame tudi teden novih pridobitev (morm se malo pohvalit)... Končno so nas priklopili na T2, kar posledično pomeni tudi to, da so mi razsuli polovico stanovanja! Pač so umetniki ni kaj za reči.. namesto, da bi zvrtali luknjo so mi prevrtali še polovico stropa.. Ah, ah..kaj čmo.. bomo že zakrpali.. Druga pridobitev pa je nov mobitel, ki sem si ga po dolgih treh letih privoščila.. Jejjjj!! Tok je lep.. Včeraj, ko sem raziskovala njegove funkcije sem se zdela sama sebi malo zaostala, saj mi ni takoj uspelo najti melodij, ampak danes sva že kot eno..=) To je bil lepši del tedna, tisti bolj neprijeten se je dotikal dejavnosti glede faksa, analize, domače naloge, predstavitve, komentarji in še in še...Ne vem kako jim uspe vedno vse stlačit v isti teden!? Aja pa da ne pozabimo še kolokvija v torek, za katerega bolje da ne napišem nič, ker ni šlo ravno dobro.. Tako približno je bilo živeti ta teden v moji koži.. A saj ga še ni konec.. še jutri me čaka.. =)

Spretne ročice naše Tine so naredile...

2007-10-31T17:10:00.000+01:00

Včeraj zvečer smo imeli zelo zabaven večer.. Tina je prodajala svoje znanje v opera baru in tega seveda nismo hoteli zamuditi..nekateri tudi poizkusiti.. (jaz pač ne morem samo gledat, ampak moram vedno tudi poizkusit=)).. Kako je opravila svoje delo presodite sami, jaz sem bila zelo zadovolna=) Hvala Tinchula!=) pa še kdaj seveda...

Tukaj sva... Tina kot profi in jaz kot prva žrtev=)

Tako je izgledalo ličenje..

Dejansko sem bila popraskana...Tina ima pač močne nohte=)

Ne morem vam povedat, kako zelo me je pekla ta rana..če enkrat dobim tistega, ki me je porinu po stopnicah se mu slabo piše!!! hehe (drugače je to končen izdelek)

Tukaj je bila seveda tudi naša lepa fotoreporterka... (hvala za lepe slikce!)

Potem smo prepričali še Uroša...

Dejanska poškodb na njegovi bradi je nastala, ko ga je X (ime prikrito, saj je bila proti osebi podana kazenska ovadba=)) takole udarila....

Takole sva izgledala oba pretepena v šopku... pa še kdaj ane...

Med potjo domov sem bila deležna zanimivih pogledov mimoidočih, ki jim ni bilo nič jasno...meni pa je šlo samo na smeh...za konec sem prestrašila še strica na hodniku v hiši in večer je bil popolen..=)

Pejmo,pejmo, pejmo....

2007-10-29T10:38:00.000+01:00

Kdo gre še z nami? Ful je lepo in zabavno, poceni alkohol, skoraj zastonj spanje in ful dobr zajtrk...Gremo ajde, ajde, ajde,.....=) Komaj čakam!=)

Just the two of us....baby just the two of us...

2007-10-26T09:48:00.001+02:00

Oh ja..Kaj mene vse še čaka na tem faksu?? Resno? Danes sem spet doživela eno tako stvar, za katero se mi je zdelo, da je ne bom nikoli. Kar malo prepogosto se mi zadnje čase dogaja, da se nekje znajdem sama. No danes sicer nisem bila sama, bila sva dva. Jaz in asistent. A bila sem edina študentka. In tako so potem izgledale celotne vaje. Moram priznat, da mi je bilo na začetku zelo smešno, ampak se mi pa v končni fazi zdi, da sem ogromno odnesla, ker sva vaje spelala skozi debato. Bilo je zabavno zgodnje jutro...=)

12 UR

2007-10-24T12:45:00.000+02:00

Toliko je trajalo, da sem včeraj potem, ko sem v ranem jutru zapustila stanovanje, prišla domov... V to je vštetih pet ur v službi, nekaj ur na faksu, okoli dve uri na troli, še nekaj ur na tekmi in potem sem končno spet videla stanovanje in kavč pred tv-jem. To pa je bilo tudi zadnje česar se kristalno spominim... Vse ostalo sem naredila v polsnu... =)
Težko je to življenje, ampak saj se ga je treba navaditi, to nas tako ali tako čaka ane. Dan je bil sicer naporen a je treba priznati, da se tudi na take dneve pojavijo ljudje, ki te presenetijo in naredijo dan nepozaben ali pa vsaj veliko, veliko lepši. Hvala vam.=)

VSENAJBOLJŠE TAJDA!!!

2007-10-19T09:19:00.000+02:00

Happy Birthday to you, happy birthday to you, happy birthday dear Tajda, happy birthday to you!!!

(To si si mogla predstavlat zdaj tako da sem ti na ves glas zapela, ker potem ti ne bom, ker nimam posluha in noben noče da ti vsi gostje pobegnejo domov ane..=) )

Evo pa še ena rožica zate, sicer moja najljubša, ampak vseeno..naj ti bo danes!!=)

Še bi...

2007-10-17T13:43:00.001+02:00

Samo nekaj lahko rečem...še bi...še bi sanjala danes....

Makeover, a night out, this job, that job.....

2007-10-16T11:05:00.000+02:00

Uhhh kak naporen vikend je za mano=) Začelo se je z frizerjem v petek, kjer sem dobila krajše lase in malo oblike, nadaljevalo z nekaj osvežilnimi pijačami in že sva bile s Petro na poti ven. Moram poudariti, da sem se na trenutke počutila kot kaka stara mama, saj je bila povprečna starost mulcev okoli naju tam okrog sedemnajst let...Kaj čmo staramo se=) Imele sva se lepo, naplesala sem se po dolgem času..skratka lepa noč je bila. Jutro je bilo po štirih urah spanja sicer prezgodnje a kljub temu je bilo počutje zadovoljivo=) Potem pa sem v soboto in nedeljo odšla na cel kup tekem. V nedeljo se je ena končala tako, da je trener podal pritožbo na sojenje..in to zarad njegovih napak..vedno se mi je zdel kreten, ampak zdej pa vidm da to dejansko je. Kr neki..se sploh ne sekiram.=) In po vsem tem sem morala še pospravit stanovanje, ki je bilo v razsulu...učeraj pa spet faks pa služba..Samo divjanje skratka=)

Komaj čakam petek k naša Tajda praznuje rojsten dan!!! Pa bomo imeli še en naporen vikend.. ampak se ga veselim...

Šport je kul=)

2007-10-11T13:33:00.000+02:00

Glede na koledar je bil že skrjani čas, da začnem še z zadnjo službo, ki mi krade čas predvem ob vikendih, včasih pa tudi kak večer med tednom. Nova odbojkarska sezona se je začela in mi smo spet tam, da delimo pravico in da je mir na igrišču=) Včeraj sem bila po dolgem času celo toliko zbrana, da je šlo vse brez napak. Drugače pa so igrali fantje, Olimpija in z njo Ljubljana ima po dolgem času spet ekipo v prvi ligi, kar je verjetno vsem všeč, meni pa tudi, ker to posledično pomeni večjo plačo=) Ampak če pustimo denar ob strani lepo se je bilo vrniti na parket in zopet gledati od blizu ter potihem navijati za domače. Šport je ena taka luštna stvar.. =)

5min za spomine

2007-10-08T21:50:00.000+02:00

V petek se mi je zgodlilo nekaj nepričakovanega. Na odbojkarski zvezi smo imeli sestanek. Ko sem hodila po stopnicah proti prostorom se je od nekje zaslišala glasba.. takrat sem se spomnila da ima Siddharta tisti večer koncert v Tivoliju...Ugotovila sem, da je hodnik nad vip trbuno odprt in si dovolila vstopiti.. Potem sem se naslonila na ograjo in prisluhnila tonskemu uglaševanju.. Sledil je eden mojih najljubših komadov. Skupaj s Tomijem sem pela.. od začetka..." Sem pa edini ki nosi najino kri, jaz sem edini ki tvoj jok umiri, jaz sem edini ki ne obstaja, ne obstaja brez tvojega sveta....." prek: " Vem da nisem prvi ki ne spi, zaradi udarcev in skrbi in ne bom ta zadnji ki se enkrat ne zbudi" pa do konca..." danes zaspim ker jutri s tabo se zbudim"... in ne vem kaj je bilo krivo.. mogoče to, da sem bila poleg skupine in tonskih mostrov sama v dvorani, torej dejansko so peli samo meni=), ali je bilo morda kaj drugega...Med komadom sem se začela spominjati vsega kar se je dogajalo v povezavi s tem komadom kakih pet let nazaj...Niso to ravno neki lepi spomini, ki bi se jih spominjala z nasmehom na ustih, ravno obratno je, a kljub vsemu sem odplavala nekam z njimi..Če se ne motim ima oseba z eno izmed glavnih vlog v tej zgodbi ravno danes rojsten dan..vem da si tega ne zaslužiš, ampak kjer koli že si vsenajboljše..
Po 5 minutah sem se vrnila v sedanje stanje in ugotovila, da sem presrečna, da je tisto obdobje zdaj že daleč, daleč za menoj, čeprav sem imela nekaj minut pred tem občutek kot da se je zgodilo predvčerajšnjim....

To je pa najnormalnejša slika, ki sem jo uspela posneti..samo kot dokaz, da nisem samo sanjala=)

Še danes pa jutri...

2007-10-04T10:55:00.000+02:00

Komaj čakam vikend... Da se bom lahko v miru usedla nekam in delala nič.. Tole premikanje iz službe na faks in domov je utrujajoče..Pa še vse me boli.. Spet samo jamranje...Ah, ah.. Aja drugače smo začeli spet hodit na aerobiko, da bomo imeli vsaj malo kondicije..Pa da dobim nazaj moj stari trebuh..=) Pa še s sojenjem spet začnem naslednji teden.. Skratka naporno bo, naporno... Ne vem kako mi bo vse skupaj uspelo uskladiti... Ok, mogoče se bo pa izkazalo, da bo šlo čisto v redu vse skupaj...Mogoče se bi izkazalo, da sem super Kaja.=) Tako da zakenkrat ne bom pesimistična. Kljub vsemu res komaj čakam vikend..še sama ne vem zakaj..ali pač?!

(Skoraj) Popolen vikend =)

2007-10-01T12:56:00.000+02:00

Zadnji počitniški vikend sem fantastično izkoritila... Spet sem bila obkrožena z padalci, tokrat je bila le postava in kraj dogajanja malce spremenjena. Vse skupaj se je dogajalo v Vrsarju, kjer nas je presenetilo popolno, skoraj poletno vreme. Tokrat se za spremembo od prejšnega tedna ni nihče več ukvarjal z mano in z tem zakaj ne grem skočit.. Fantje so postali bolj iznajdlivi in ugotovili, da bi se dalo mojo prisotnost tam bolje izkoristili in tako sem se začela učiti (zaenkrat zgolj tako, da sem gledala in poslušala) kako se zlaga padalo... kaj pa vem mogoče se pa res naučim enkrat to izvest in bom potem lahko tudi še za kaj drugega koristna, kot pa za to, da ljudi vedno pitam z hrano...=) Bomo videli.. Interesentov je bilo dosti, eden mi je pondil celo tandem padalo...ja seveda, pa kaj še..=) V soboto zvečer je sledila obvezna padalska disciplina.. pitje alkohola.., ki pa sem ga dobro prenesla in lahko rečem, da ni bilo preveč ampak ravno prav..=) Sledilo je nedeljsko jutro in obilen predvsem pa zelo dober zajtrk, ki nam je pripadal poleg spanja. Potem pa zopet letališče.. Glede na to, da je bilo že zjutraj nenormalno toplo in da sem bila na morju ter ga dejansko sploh še nisem videla (kar je zame nezaslišano), sem nahecala fante, da so me peljali do obale. Po neki bolj divji potki smo se pridrsali do obale in potem presenečenje..obvezno sem najprej poizkusila kaka je približna temperatura in ugotovila da je več kot ugodna za kopanje... To sem tekom dneva tudi izkoristila, saj sem se enkrat sama potem pa še v družbi ostalih, ko so prenehali s skakanjem, kar dobrih 15minut namakala notri. Bilo je popolno!!! Po kopanju smo še nekaj pojedli in jo mahnili nazaj domov. Da boste videli, kako smo se imeli fajn še nekaj fotk..=)

En čuden avtoportret je to ja.. Ampak edini dokaz, da sem bila res v vodi (imam mokre lase=))

Moji sopotniki se grejo jutranji pozdrav soncu....

Tukaj smo se kopali..Področje se drugače imenuje Limski kanal....

Najtežje je bilo priti iz vode..=)

Padalci tokrat v malo drugačnih preoblekah in z malo manj opreme..

Kaj je bilo tukaj zanimivega ne vem..ni se mi dalo presesti...pa drugič..

Brezveze je...

2007-09-28T09:24:00.000+02:00

Danes bom tečna... In to zarad nepomembnih stvari, zaradi malenkosti, iz principa... Ampak vseeno.. tečna bom.. Vse me bo živciralo.. Vse zaradi ene stvari.. Dejansko sem sama kriva... Sej bo minilo.. ampak ne danes..

Malo mešano

2007-09-26T12:37:00.000+02:00

Oh ja..Že kar nekaj dni imamo urnik za zadnji letnik, pa mi še zdaj ni uspelo iz njega izvleči kaj pametnega, kar bi se vsaj približno skladalo z mojim delovnim življenjem...ampak še bom poizkušala, počakala, da mine prvi teden predavanj in potem bo morda situacija kej bolj prijazna.. Skratka zaenkrat še ne mislim obupati.. =) Tako minevajo še zadnji dnevi u bisvu dejansko zadnjih počitnic v mojem šolanju?!?... kar malo strašljivo je slišati to.. Obeta se mi lep vikend na morju, bomo videli če bo kaj iz tega. Upam, da bo ... če ne drugega da vsaj še malo zavoham morje, za kopat verjetno ni več, ane... Bomo videli, ko pride čas za to..=)

Vedno ista zgodba

2007-09-24T09:35:00.000+02:00

V soboto sem bila z dragim v Prečni pri Novem Mestu. Tam je za vse tiste, ki tega ne veste (kot nisem vedela jaz) letališče. Bil je lep sončen dan, ki sem ga po dolgem času preživela obkrožena z kopico moških in počutila sem se fajn..=) od nekdaj mi je bilo bolj kul v moški družbi in to se je v soboto zopet potrdilo. Fantje, ki so me večinoma prvič v življenju videli so me hitro sprejeli medse in jz kokr ne znam bit tiho, sm se u roku pol ure že pogovarjala o vsem mogočem z njimi.. Zabavno je bilo. Najbolj zabavno pa je, da se vedno, ko se znajdem v družbi padalcev, res vedno najdejo junaki, ki me začnejo prepričevati, kako je to kul, pa kako nej grem skočit, pa da sploh ni tko grozno kot izgleda, itd.. In pol pridejo seveda do tistih te bomo zvezali in vrgli...Oh, ja ne vem zakaj ljudem ni jasno, da se pač bojiiiiim in da me je staaaah..=) Skratka vedno se ponavlja ista zgodba.. V bistvu me to zabava in tudi v soboto me je.. Bil je res fajn dan. Za vtis vam prepuščam nekaj slikic.
Potek tandemskega skoka je približno tak..Najprej te takole pripravijo na trdnih tleh..

Potem te v filmskem slogu odpeljejo do letala... Strica v sredini poskrbita, da gre med skokom vse po planu. Stranska dva (baje) samo uživata..

Potem sledijo priprave na vratih letala, ko je le-ta še na trdnih tleh..

Potem te s to stvarjo, ki sicer izgleda očarljivo, a ne deluje ravno tako kot da se je sposobna dvigniti, ponesejo nad oblake in te vržejo skozi vrata...

Če si želite svojega posnetka iz zraka vas moj dragi s tistim, kar ima v roki posname, seveda za razumno plačilo...

Ko ste v zraku izgledate približno takole... ja ponavadi se ne vidi ravno veliko...=)

Takole izgleda kamerman med pistankom.. (Ja vem ni ravno najboljša slika, ampak nisem navajena, da se moj dragi tako hitro premika=) ...)

In še za konec tako izgledate tik pred pristankom....

Če je koga začelo zanimati... veste na koga se lahko obrnete=)

Vse bomo plačali

2007-09-19T09:26:00.000+02:00

Mati narava nam bo vse povrnila...in to ne enojno ampak očitno trojno.. Grozno je to, kar se je včeraj dogajalo po velikem delu naše male domovine, lahko smo srečni, da je bilo na našem območju vse v merah normale..A ne vem zakaj imam tak občutek, da bomo nekega dne na udaru vsi po vrsti..in takrat ne bo več sočutja z ljudmi, ki tako izgubijo praktično vse, ampak bomo vsi v istem sranju... Vendar kljub temu, vsem katastrofah, ki se dogajajo po vsem svetu ljudje še vedno niso začeli razmišlati, da bi lahko kaj spremenili v načinu našega življenja...Koliko časa še bomo samo gledali in se čudili kaj se dogaja? Kdaj bomo ukrepali? Takrat k bo prepozno..To bi bilo logično.. a mislim, da nam ukrepanje takrat ne bo pomagalo.. žal.. Kdaj bomo začeli biti bolj prijazni, uvidevni in vse ostalo kar pride tu? Retorično vprašanje, vem, a kljub temu...kdaj??

Spala bi...

2007-09-18T09:44:00.000+02:00

Nikoli se nisem imela za človeka na katerega vpliva vreme.. Ampak danes se pa pučutim tako kot da bi me nekaj prou močno rinilo k tlom..bedn filing skratka.. Zjutraj se mi tako ni dalo ustat..Toliko raje bi ostala med rjuhami in sanjala dalje.. Lepše bi bilo kot pa tak siv, deževen dan.. Ljudje na faksu me živcirajo..še sedaj ni nobenih urnikov..vsaj za nas, ki smo že dva meseca upisani avtomatsko bi jih lahko dali ven...Nej to čimprej nardijo no, da si potem lahko jz malo uredim svoje življenje in prilagodim dejavnosti k zdej sem čist zmedena.. Čimprej prosm.. Vsekakor pa upam, da bo popoldne kaj lepše..Zdaj bi samo spala, spala, spalaaa.....

moj leteči fant

2007-09-14T09:26:00.000+02:00

Happy you know what!=)

Na travniku

2007-09-13T10:43:00.000+02:00

Učeraj sem sedela na travniku v tivoliju in gledala v zrak...Sama na vrečki od Muillerja. Sama zato, ker ni nihče mogel z mano. Ful mulcov od drugega do četrtega razreda je laufalo okol mene in me hodilo spraševat..."katera država si pa ti?".. in jaz sem jih samo neumno gledala...Potem po ene pol ure sem po naprezanju možgančkou ugotovila, da se otroci igrajo eno igrico, ki je vsebovala točke iz vseh držav Evropske unije.. Aja, drugače še zdaj točno ne vem kva nej bi se dogajalo, vem samo da je bilo pod okriljem Evropske komisije.. in to je tud vse kar mi je znano.. No skratka jz sem bila tam zaradi čisto drugega razloga...Zato ker je moj dragi (in še štirje njegovi kolegi) imel namen skočit na ta travnik, v okviru te prireditve... In to so dejansko tudi bolj ali manj uspešno izvedli... V zraku so bili kar dobro vidni, ker so skočili s samo (po mojem mnenju tam nekje okoli) 1500m.. Pristanki so bili...oh ja... eni ok, eni pa ne ravno...moj dragi nenavajen kupole s katero je mogel skočiti je najprej skoraj podru enega izmed kostanjev potem pa še mene...ampak na srečo se je vse dobro končalo. Vsekakor je bilo fajn za videt... =) Poželi so vale krikov vseh otrok, ki so to spremljali, kup občudujočih pogledov ter nenavadnih in smešnih vprašanj... Bilo je zabavno popoldne...=)

....

2007-09-11T09:08:00.000+02:00

Vsi poznate take dneve, kot bo moj današnji.. že v naprej vem kako bo izgledalo.. Pač pridejo ti depresivni dnevi in potem gredo.. Ok, samo danes imam razlog za moje nezadovoljstvo. Poznate obcutek, ko je nekaj pri neki stvari popolno, vse gre kot po maslu, ne morete vrjeti, da gre tako dobro..in ja seveda.. potem se zbudite iz sanj.. z trdim padcem priletite ob tla resinčnosti.. Zakaj? Ker se stvari spremenijo in kar naenkrat ni več tako kot ste si zamislili..Dobro pa saj ni nič tragičnega, problem je le to, da se verjetno vse skupaj ne bo izšlo..Vsaj ne po željah vseh, predvsem pa v tej situaciji po mojih ne... Ne vem kako se bo razpletlo, ampak če bi se odločala danes vem kakšna bi bila odločitev..Tko pač je. Očitno ne morem bit vedno povsod zraven...Preveč sem pričakovala vem...ampak taka pač sem..Bomo videli kako bo v prihodnjih dnevih.. do ključne situacjije je pa tako ali tako še dosti časa... Danes se bom pa preprosto cel dan smilila sama sebi..Tudi to je nekaj=)

Nenevadno jutro

2007-09-05T12:29:00.000+02:00

Ker sem človek, ki ne spremlja glih zelo redno dnevnika in podobnih stvari in ker sem se včeraj zvečer potikala okoli ter zamudila vse info oddaje vse stvari izvem kasneje kot vsi ostali..Se zgodi..Sej me ne moti glih ne vem kako... Skratka danes zjutraj me je z sms-om prebudil brat z info tvoj sošolec je spet pobegnil iz zapora.. In ja, takoj sem bila prebujena...Sama pri sebi sem se nasmejala in si rekla..Oh spet mu je uspelo.. Da takoj razčistimo eno stvar.. nikakor ne podpiram vsega kar je počel, da je pristal v zaporu, ampak poznam ga z druge plati in z tistega vidika lahko rečem samo, da ga je res škoda. Ampak sam se je odločil za tako pot.. Skratka..Po hitrem postopku sem se spravila iz postelje za televizor, kjer sem ugotovila, da ne teletextu ne piše nič pametnega... Na prve konkretne informacije sem naletela v službi, ko sem v roke prijela časopis... In od tistega trenutka naprej ne morem vrjeti... Ni mi jasno kako je pobegnu čez tisto luknjo, ki naj bi merila 60cm.. Kdor ga ni nikoli videl, bi mu bilo to bolj vrjetno kot meni...Fant ma fuuuuul široka ramena...In ne, ne morm vrjet da se je spravu skozi tisto odprtinico...ne morem..=) Vse pohvale=) Vedno sem vedela, da je iznajdliv in res me zanima s čem je naredil to luknjo... Malo sem brala po forumih.. vsi ga obtožujejo imitacije nadaljevanke beg iz zapora... Nej probajo oni če jim rata, pa nej bojo pol pametni... Čeprav me pa skrbi, če to loh naredi on, potem lahko tudi kdo drug.. Za njega me sicer ne skrbi preveč, če je na prostosti, ampak, da bi pa kak morilec hodu okrog pa ne bi glih rada videla...Dobro, da niso dali v javnost kakega strašilnega obvestila.. pazite se ga, nevaren je itd.. Ker dejansko mislm, da ne bi nobenmu nč naredu, če ga seveda ne bi ta oseba napadla.. pol se bo pa branu.. itak.. kdo se pa ne bi... Jz bi se... In zarad tega, zaradi obrambe je tud pristal notr.. Ampak to nima veze zdej... Skratka.. prjatu, prjatu..kaj ti je blo še tega treba... škoda te je no... =(

Čestitke Skydragons-om!!

2007-09-03T10:18:00.000+02:00

Čestitam mojemu dragemu in njegovim soskakalcem za ponovno osvojitev naslova državnega prvaka Slovenije v likovnih skokih.. To fantje, carji ste!!! Dali ste jim vetra!!!=) Dragi ponosna sem nate!!=)
(Takole izgledajo v akciji... za vse tiste, ki ne veste kako izgleda...)

Eden manj..

2007-08-30T13:16:00.000+02:00

Danes sem izvedela, da sem naredila izpit, ki sem se ga letos najbolj bala, ne zaradi drugega kot zaradi predavatelja.. Ocene so nam sporočili na način.. "da nisi naredil ti bom povedal v obraz".. To je za moj okus nekaj najbolj zoprnega, kar ti loh naredijo... Celo dopoldne mi je bilo slabo.. Glava me je bolela, trebuh se je obnašal kot da ni del mene in na splošno sem bila čudne volje...In potem sem na mojo srečo po vstopu v sobo slišala stavek.. " Zelo dobro ste se odrezali "... takrat sem nehala poslušat in bila spet srečna=)